Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sklep II Cpg 418/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.418.2000 Généré par l'IA

Enforcement appeal dismissed because debtor failed to substantiate objections with specific facts and evidence under ZIZ.

Numéro de cause VSL sklep II Cpg 418/2000
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The court dismissed the appeal against a first-instance enforcement order, confirming the lower court's decision to reject the debtor's objections. The debtor argued that the debt was disputed due to incomplete attachments and ongoing negotiations with the creditor, but provided no specific details or evidence regarding these claims. The court ruled that under the Enforcement Act, a debtor must substantiate objections with concrete facts and supporting proof; without such evidence, the objection is deemed unreasoned and the enforcement order stands.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

2. odst. 53. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ: A debtor's objection in enforcement proceedings is unreasoned if it fails to specify material facts supported by evidence, thereby precluding the court from considering it as a valid defense against the claim's validity or amount.

Mots-clés

Généré par l'IA
enforcement proceedings unreasoned objection burden of proof substantiation of facts ZIZ enforcement act grief insuffisamment motivé violations des règles de procédure production de créance

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Dolžnik bi moral v ugovoru sodišču pojasniti katere priloge so nepopolne. Iz verodostojne listine (računa 104030), ki jo je upnik priložil predlogu za izvršbo je razvidno, da se izterjevani znesek nanaša na opravljene poštne storitve. Dolžnik ne trdi, da poštne storitve niso bile opravljene v obsegu kot je razviden iz predložene verodostojne listine. Tudi ugovorna navedba, da z upnikom zneske še usklajujeta, ni dovolj konkretizirana. Poleg tega dolžnik, v zvezi z zatrjevanim usklajevanjem, sodišču ni predložil nobenih dokazov. Zatrjevanega dejstva zato ni moč šteti za obrazložen ugovor zoper višino izterjevanega zneska.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 24.03.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je račun sporen zaradi nepopolnih prilog in da z upnikom zneske še usklajujeta. Predlagal je, da se izvršilni postopek ustavi. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak, po 2. odst. 53. člena ZIZ, neutemeljen. Dolžnik bi moral v ugovoru sodišču pojasniti, katere priloge so nepopolne. Iz verodostojne listine (računa 104030 z dne 28.09.1999), ki jo je upnik priložil predlogu za izvršbo, je razvidno, da se izterjevani znesek nanaša na opravljene poštne storitve.

Dolžnik ne trdi, da poštne storitve niso bile opravljene v obsegu, kot je razviden iz predložene verodostojne listine. Tudi ugovorna navedba, da z upnikom zneske še usklajujeta, ni dovolj konkretizirana. Glede na to, da dolžnik v zvezi z zatrjevanim usklajevanjem sodišču tudi ni predložil nobenih dokazov, zatrjevanega dejstva ni moč šteti za obrazložen ugovor zoper višino izterjevanega zneska. Dolžnik v ugovoru ni navedel pravno pomembnih dejstev s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju in višini terjatve. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen (2. odst. 53.

člena v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.