Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sodba I Cp 502/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.502.2000 Généré par l'IA

Default judgment dismissed because defendant's contradictory claim proves factual error preventing appeal.

Numéro de cause VSL sodba I Cp 502/2000
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The Court of Appeal dismissed the defendant's appeal against a default judgment ordering them to vacate business premises and pay damages. The defendant argued they had no lease agreement and were not in the plaintiffs' spaces, but this claim directly contradicted the factual basis of the first-instance ruling. The court held that a default judgment cannot be appealed when the appellant's own statements reveal a false or incomplete understanding of the facts, thereby validating the lower court's decision.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

2. odst. 338. čl. ZPP; 2. odst. 350. čl. ZPP; 353. čl. ZPP: A default judgment is inadmissible for appeal if the appellant's defense contradicts the established facts, proving the original decision was based on a false or incomplete factual finding.

Mots-clés

Généré par l'IA
default judgment appeal factual error defense contradictory statement ZPP procedural law business premises eviction capacité de gain suffisante affaire pécuniaire frais professionnels

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvo sodišče je z zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, da je dolžna tožena stranka izprazniti poslovne prostore tožnikov, podrobno navedenih v 1. tč. izreka izpodbijane sodbe, ter da je tožeči stranki dolžna plačati znesek 2,175.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.1.1999 dalje do plačila in ji povrniti pravdne stroške v znesku 128.204,80 SIT (2. tč. izreka izpodbijane sodbe).

Proti sodbi se pritožuje tožena stranka. Navaja, "da podjetje D.

K. d.o.o. nima z gospodi W. nobene najemne pogodbe, niti ni v njihovih prostorih. Verjetno je prišlo do pomote".

Pritožba ni utemeljena.

V tej pravdni zadevi je bila dne 3.12.1999 izdana zamudna sodba in z ustreznim pravnim poukom (2. odst. 338. čl. ZPP) vročena toženi stranki. V pravočasni pritožbi tožena stranka potrjuje tožbeno navedbo tožeče stranke dejanske narave, da tožena stranka s tožniki nima sklenjene najemne pogodbe, postavlja pa tožbeni dejanski trditvi nasprotno dejansko trditev, da "ni v njihovih prostorih". Zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki jo s povedano trditvijo tožena stranka zatrjuje, pa zamudne sodbe po že navedenem 2. odst. 338. čl. ZPP ni mogoče izpodbijati. Ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe v okviru, ki ga določa 2. odst. 350. čl. ZPP pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da po uradni dolžnosti upoštevnih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka sodišče ni zagrešilo, njegova odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje po določbi 353. čl. ZPP.