Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sklep I Cp 1974/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CP.1974.99 Généré par l'IA

Appeal dismissed; debtor need not prove danger if creditor shows only minor damage risk.

Numéro de cause VSL sklep I Cp 1974/99
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The Court of Appeal dismissed the appeal against a first-instance decision upholding a provisional order for the preservation of a monetary claim. The debtors argued that the creditor failed to prove the danger of enforcement, claiming the law only requires such proof if significant damage is likely. The court ruled that the creditor had already demonstrated the risk of only minor damage, thereby exempting them from proving the danger of enforcement. Consequently, the appeal was rejected as unfounded, and the first-instance ruling was confirmed.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

čl. 270 ZIZ; čl. 365 tč. 2 ZPP: A creditor is not required to prove the danger of enforcement when they have established that the debtor would suffer only minor damage from the provisional order.

Mots-clés

Généré par l'IA
provisional order preservation of claim danger of enforcement minor damage appeal dismissal enforcement law burden of proof

Dispositions légales citées

Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pri izdaji začasne odredbe dolžnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže, da bo toženec s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodibjanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izdano začasno odredbo.

Zoper tak sklep se pritožujeta toženca zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navajata, da po dikciji zakona upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo. V konkretnem primeru pa tega ni storil upnik, pač pa sodišče z razlago ugovora.

Pritožba ni utemeljena.

V zavarovanje denarne terjatve sodišče izda začasno odredbo, če tožnik izkaže obstoj verjetnosti terjatve in nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega ravnanja uveljavitev terjatve onemogočena (prvi in drugi odstavek čl. 270 Zakona o izvršbi in zavarovanju - Ur. list RS 51/98; v nadaljnjem besedilu ZIZ). Tožnik (upnik) ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi tožena stranka (dolžnik) s predlagano odredo pretrpela le neznatno škodo (tretji odstavek čl. 270 ZIZ). Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zavrnilo ugovor tožencev, saj v ugovoru nista navajala okoliščin, ki bi vzbujale dvom v pravilnost izdaje začasne odredbe, sicer pa toženca v pritožbi izpodbijata le ugotovitev sodišča prve stopnje, da je sodišče prve stopnje samo ugotavljalo, da bosta toženca utrpela neznatno škodo, čeprav je to dolžnost tožnikov.

Navedeni pritožbeni očitek pa je neutemeljen, saj toženca sama v ugovoru navajata, da sporne nepremičnine ne nameravati odtujiti, to njuno trditev pa sta v odgovoru na ugovor povzela tožnika, da z začasno odredbo ne bosta prizadeta, v kolikor držijo njune navedbe.

Glede na navedeno je neutemeljena pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje samo ugotavljalo, da bosta toženca z izdajo začasne odredbe pretrpela le neznatno škodo.

Ker uveljavljani pritožbeni razlog ni podan, je bilo pritožbo tožencev zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (čl. 365 tč. 2 ZPP).