Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sklep II Cpg 1054/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:II.CPG.1054.99 Généré par l'IA

Enforcement objection dismissed due to failure to provide evidence for debt repayment claim.

Numéro de cause VSL sklep II Cpg 1054/99
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The appellate court rejected the debtor's objection to the enforcement proceeding, upholding the first-instance decision to execute the judgment. Although the debtor alleged the debt was fully paid, they failed to submit any supporting evidence by the deadline. The court ruled that without proof, the objection was invalid under the Enforcement and Security Act.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

Article 53(2) of the Enforcement and Security Act; Article 55(8)(1) of the Enforcement and Security Act: An objection to enforcement is inadmissible if the debtor fails to substantiate their claim with relevant facts and evidence within the prescribed timeframe.

Mots-clés

Généré par l'IA
enforcement objection burden of proof debt repayment enforcement and security act evidence submission procedural default enforcement proceedings chèque de voyage

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Article 53(2) of the Enforcement and Security Act
Article 55(8)(1) of the Enforcement and Security Act
Article 350(2) of the Civil Procedure Act
Article 365(2) of the Civil Procedure Act
Article 154(1) of the Civil Procedure Act
Article 165(1) of the Civil Procedure Act
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Dolžnik sam nosi svoje stroške ugovornega postopka.

[JEDRO]

Dolžnik je sicer navedel dejstvo, ki bi utegnilo pomeniti ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ (terjatev je v celoti plačal), vendar ni predložil nobenega dokaza za to trditev. Dolžnik je v ugovoru navedel, da bo dokaze poslal najkasneje do 16.8.1999, vendar tega ni storil.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zoper dolžnika izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave terjatve 53.393,00 SIT s pripadki.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je celotno obveznost pravočasno poravnal. Dokaz o tem bo zaradi sodnih počitnic posredoval najkasneje do 16.8.1999. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva. V kolikor dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik sicer navedel dejstvo, ki bi utegnilo pomeniti ugovorni razlog iz 8. točke 1. odst. 55. čl. ZIZ (terjatev je v celoti plačal), vendar pa dolžnik ni predložil nobenega dokaza za to trditev. Dolžnik je v ugovoru navedel, da bo dokaze poslal najkasneje do 16.8.1999, vendar tega ni storil. Iz podatkov v spisu (list. št. 6) je razvidno, da je sodišče prve stopnje na obljubljeni dokaz čakalo do 30.9.1999 in šele potem ugotovilo, da ugovor ni utemeljen. Zato se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da dolžnikov ugovor ni utemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu odločbe po uradni dolžnosti v skladu z določbami 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.

Ker dolžnik s pravnim sredstvom ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ odločilo, da mora sam nositi svoje stroške ugovora.