Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sklep II Cpg 1052/99 ECLI:SI:VSLJ:1999:II.CPG.1052.99 Généré par l'IA

Appeal dismissed; court held no procedural violation when creditor's objection to enforcement was not served on debtor before ruling.

Numéro de cause VSL sklep II Cpg 1052/99
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The appellant challenged a first-instance decision that vacated an enforcement order based on a debtor's objection. The debtor argued the court failed to serve the objection on the creditor before ruling, while the creditor claimed the objection lacked evidentiary support. The Supreme Court dismissed the appeal, ruling that the Enforcement and Security Act does not require serving the debtor's objection on the creditor prior to a decision, provided the objection is substantiated with facts and evidence.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 62. člen; 2. odst. 53. člen: The court is not required to serve a debtor's objection on the creditor before ruling if the objection is substantiated with facts and evidence, as the law does not mandate a response procedure in this context.

Mots-clés

Généré par l'IA
enforcement procedure creditor's objection procedural fairness substantiated objection enforcement security act documents probants induction de la justice en erreur paper trail

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Zakon o izvršbi in zavarovanju v postopku ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, odgovora na ugovor ne predvideva, zato sodišče prve stopnje s tem, ko je o ugovoru dolžniku odločilo, ne da bi prej ugovor vročilo v odgovor upniku, ni kršilo določb postopka.

Dolžnik je navedel dejstva s katerimi je obrazloženo oporekal višini terjatve. Ker je ugovorne navedbe podkrepil tudi z dokazi je njegov ugovor obrazložen in je zato utemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je dne 20.08.1999 s sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 15.04.1999, v 2. točki izreka in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku.

Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil iz razlogov bistvene kršitve določb izvršilnega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Navedel je, da dolžnik svojih ugovornih navedb ni utemeljil z resnimi dokazi, ki bi omajali njegov zahtevek. Meni, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, saj je ugovoru ugodilo, pri tem pa mu ni dalo možnosti, da se o ugovornih navedbah izjasni.

Nadalje je navedel, da je dolžnik določena dela, naročena po naročilnici št. 31, reklamiral, vendar so bile napake odpravljene.

Dolžnik mu je večkrat obljubil plačilo računa takoj po prejemu zavarovalnine. Meni, da je sodišče prve stopnje navedbam dolžnika sledilo nekritično in je zato predlagal, da se izpodbijani sklep razveljavi in sklep o izvršbi potrdi.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik v pritožbi opozarja, da mu ni bila dana možnost, da se o ugovornih navedbah izjasni. Sodišče druge stopnje upniku v zvezi s tem pojasnjuje, da Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), v postopku ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, odgovora na ugovor ne predvideva (prim. 62. člen ZIZ), zato sodišče prve stopnje s tem, ko je o ugovoru dolžnika odločilo, ne da bi prej ugovor vročilo v odgovor upniku, ni kršilo določb postopka.

Nadalje upnik sodišču prve stopnje tudi očita, da je navedbam dolžnika sledilo nekritično. Sodišče druge stopnje je zato preverilo ali je dolžnikov ugovor obrazložen (5. odst. 62. člena ZIZ). Dolžnik mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (2. odst 53. člena ZIZ). Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da mu je bil izterjevani račun poslan brez specifikacije uporabljenega materiala in opravljenega dela, pri čemer je bila višina računa glede na vrednost izvedenih del zelo visoka. Kljub večkratnim reklamacijam pri g. F.C. podrobne specifikacije ni dobil. Ugovarjal pa je tudi kvaliteti izvedenih del, saj so po njegovih navedbah stekla zaradi slabe izvedbe popokala. S tem je dolžnik navedel dejstva, s katerimi je obrazloženo oporekal višini terjatve. Da je bilo delo opravljeno v skladu z dogovorom in da je zato upravičen do plačila v višini, kot je razvidna iz računa, bo moral upnik dokazati v pravdnem postopku.

Dolžnik je ugovorne nevedbe podkrepil tudi z dokazi, zato je upnikova pritožbena navedba v tej smeri neutemejena. Glede na navedeno je ugovor v smislu določbe 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložen. Sodišče prve stopnje je zato ugovor dolžnika pravilno štelo za utemeljen in je zato odločitev, kot je razvidna iz izreka izpodbijanega sklepa, povsem v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst.

350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.

Odločitev o stroških temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na to, da upnik s pritožbo ni uspel, bo moral sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).