Legislator Jurisprudence & Législation
VSK sklep Cpg 292/99 ECLI:SI:VSKP:1999:CPG.292.99 Généré par l'IA

Appeal allowed; court voids first instance rejection of conditional debt execution request due to procedural error.

Numéro de cause VSK sklep Cpg 292/99
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Partiellement admis (Partially Allowed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The appellate court partially allowed the appellant's execution request, voiding the first instance court's rejection of the conditional debt portion. The appellant argued that a specific sum was a conditional claim requiring separation and future payment upon condition fulfillment, while the first instance court incorrectly treated it as an immediate due debt. The court ruled that the first instance decision was flawed because it failed to recognize the conditional nature of the claim, necessitating a remand for proper handling under the relevant execution law.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

251. c čl. ZIP; 205.čl. ZIZ: When an execution request contains both due and conditional claims, the court must distinguish them; if the first instance treats a conditional claim as due and rejects it, the decision must be voided to allow proper separation and future payment procedures.

Mots-clés

Généré par l'IA
conditional debt execution ZIP article 251 ZIZ article 205 execution request separation conditional payment obligation procedural error remand appellate voiding decision vente sur plan

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
251. c čl. ZIP
Utemeljen je upnikov predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - sporazuma strank po 251. c čl. ZIP, s katerim predlaga za znesek, ki je potreben za poplačilo pogojne terjatve, zavarovane z zastavno pravico, izločitev in izročitev v hrambo sodišču ter izplačilo ob nastopu pogoja.
205.čl. ZIZ
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se v zavrnilnem delu r a z v e l j a v i in se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Utemeljen je upnikov predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - sporazuma strank po 251. c čl. ZIP, s katerim predlaga za znesek, ki je potreben za poplačilo pogojne terjatve, zavarovane z zastavno pravico, izločitev in izročitev v hrambo sodišču ter izplačilo ob nastopu pogoja.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog upnika zaradi izterjave glavnice v znesku 4.081.099,05 SIT, zakonitih zamudnih obresti od navedene glavnice od 1.4.1999 do plačila in izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi, dovolilo zoper dolžnika izvršbo z zaznambo sklepa o izvršbi pri parc. ... in ..., vpisanih v vl.št. ... k.o. T.; z ugotovitvijo vrednosti in prodajo navedenih nepremičnin ter s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo in z nakazilom le-tega na njegov žiro račun. Pod tč. II.

izreka sklepa je zavrnilo predlog upnika glede izterjave nezapadlih obrokov v višini 2.126.531,48 SIT.

Proti navedenemu sklepu je v zavrnilnem delu upnik vložil pritožbo v kateri navaja, da se je zavedajoč dejstva, da je poplačilo zneska v višini 2.126.531,48 SIT odvisno od pogoja (vnovčitve garancije), v predlogu za izvršbo predlagal, naj se ta znesek izloči in izroči v hrambo sodišču in izplača ob vsakokratnem izplačilu zneska na podlagi garancijske pogodbe. Ker pa je v predlogu za izvršbo v I. razdelku navajal, da znaša znesek pogojne terjatve 2.126.531,48 SIT, v III.

razdelku pa, da znaša toliko dolg nezapadlih obrokov, kot prilogo pritožbe dostavlja še popravljeno drugo stran predloga za izvršbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik s svojo nejasno formulacijo v predlogu za izvršbo, ko je enkrat navajal, da gre pri znesku 2.126.531,48 SIT za pogojno terjatev, drugič pa, da gre za nezapadlo terjatev, tudi prispeval k izdaji zavrnilega dela v navedenem obsegu.

Ne glede na to pa je upnikov predlog končno mogoče razumeti v tem smislu, da je za pogojno terjatev v prej navedeni višini predlagal izločitev zneska in izročitev v hrambo sodišču ter izplačilo ob vsakokratnem izplačilu zneska iz garancije (4. točka predloga za izdajo sklepa o izvršbi), kar pomeni, da je dejansko predlagal postopanje po 205.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da se znesek, potreben za poplačilo terjatve, ki je zavarovana z zastavno pravico, vendar je odvisna od pogoja, izloči in izroči v hrambo sodišču ter izplača, ko nastopi odložni pogoj. Ker pa je sodišče prve stopnje izpodbijani zavrnilni del sklepa izdalo v tem smislu, kot da bi šlo pri upnikovi terjatvi v navedenem delu za nezapadlo terjatev, ne pa za pogojno, je moralo pritožbeno sodišče sklep v tem delu razveljaviti, zato da bo sodišče prve stopnje upnikovo terjatev v tem delu obravnavalo kot pogojno terjatev in bo postopalo skladno z 205.čl. ZIZ.