Legislator Jurisprudence & Législation
VSK sklep Kp 451/99 ECLI:SI:VSKP:1999:KP.451.99 Généré par l'IA

Appeal allowed; court quashed first instance judgment for violating the principle of immediacy due to delayed trial.

Numéro de cause VSK sklep Kp 451/99
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Admis (Allowed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The Court of Appeal quashed the first-instance judgment and remanded the case for a new trial due to a fundamental violation of the principle of immediacy. The defendant was originally acquitted of perjury, but the prosecution successfully argued that the main hearing had been postponed for nearly nine months without restarting the proceedings. The court ruled that continuing the trial without a fresh start constituted a material breach of procedural rules, necessitating the annulment of the verdict.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

ZKP 311. člen 3. odst. 311. člen; 371. člen 2. odst. 371. člen: When a main hearing is postponed for more than three months, the court must restart the proceedings; failure to do so violates the principle of immediacy to such an extent that it affects the legality of the judgment.

Mots-clés

Généré par l'IA
principle of immediacy delayed trial proceedings quashing of judgment criminal procedure law new trial remand procedural violation annulment by court violence ou menace contre les autorités

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožbi državnega tožilca se ugodi in izpodbijana sodba tudi po uradni dolžnosti r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Glede na to, da je bila glavna obravnava preložena za devet mesecev, sodišče pa je v nasprotju s 3. odst. 311. člena ZKP ni začelo znova, temveč jo je nadaljevalo, je bilo načelo neposrednosti kršeno v tolikšni meri, da je to moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe in je s tem podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 2. odst. 371. člena ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je obdolženega M.B. iz razloga po 3. točki 358. člena KZ oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje krive ovadbe po 4. odst. 288. člena KZ. V skladu s 1. odst. 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odst. 92. člena ZKP ter obdolženčevi potrebni izdatki proračun.

Zoper sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, tedaj pritožbenega razloga po 1. točki 370. v zvezi z 11. točko 1. odst. 371. člena in po 2. odst. 371. člena ZKP pritožuje državni tožilec. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena, sodbo pa je bilo potrebno razveljaviti tudi po uradni dolžnosti.

Pritožnik uvodoma izpostavlja, da sodbo izpodbija zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odst. 371. člena ZKP, vendar te navedbe pozneje ne obrazloži. Preizkus, ki ga je v skladu s 1. točko 1. odst. 383. člena ZKP sodišče druge stopnje opravilo po uradni dolžnosti, pa je pokazal, da je prvostopno sodišče zagrešilo navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

Podano je nasprotje med izrekom in razlogi sodbe, kajti v izreku je sodišče navedlo, da je obdolženca oprostilo obtožbe po 3. točki 358. člena KZ (ta se nanaša na kaznivo dejanje vohunstva in sploh nima točk), v razlogih sodbe pa, da je oprostilno sodbo izreklo zaradi pomanjkanja dokazov, torej razloga po 3. točki 358. člena ZKP. Ta procesna pomanjkljivost pa je take narave, da že sama na sebi narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe.

Državni tožilec pravilno izpostavlja, da je prvostopenjsko sodišče ravnalo v nasprotju s 3. odst. 311. člena ZKP, ki predpisuje, da se mora glavna obravnava začeti znova tudi takrat, ko je bila preložena za več kot tri mesece. V obravnavani zadevi je sodišče glavno obravnavo opravilo dne 17.6.1998 in nato 3.3., 19.5. in 26.5.1999. Med prvima dvema narokoma je torej preteklo skoraj devet mesecev. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 3.3.1999 ni razvidno, da bi bil na njej prebran obtožni predlog oziroma da bi sodišče glavno obravnavo začelo znova. Zaradi ravnanja v nasprotju z navedeno procesno določbo je bilo v tolikšni meri kršeno načelo neposrednosti, da je to moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. V luči povedanega se izkaže, da državni tožilec utemeljeno opozarja, da je prvostopenjsko sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 2. odst. 371. člena ZKP.

Upoštevaje navedene razloge je bilo potrebno pritožbi državnega tožilca ugoditi in izpodbijano sodbo tudi po uradni dolžnosti po 1. odst. 392. člena ZKP razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.