Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sklep I Cp 272/94 ECLI:SI:VSLJ:1994:I.CP.272.94 Généré par l'IA

Denationalization claim dismissed because claimant is not a state entity and does not meet social welfare criteria for monetary compensation.

Numéro de cause VSL sklep I Cp 272/94
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The appellate court dismissed the appeal and upheld the first instance decision rejecting the claimant's request for denationalization compensation. The claimant sought restitution of medical supplies transferred to the former Yugoslav Republic of Slovenia under a threat agreement, arguing the claimant was the proper defendant under the Denationalization Act. The court determined the claimant was not a state entity and failed to satisfy the social welfare conditions required for monetary compensation, thus confirming the lower court's procedural and substantive rulings.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

čl. 17/1 ZDEN; čl. 50 ZDEN: In denationalization proceedings, the obligor is the State Compensation Fund rather than the Republic or municipality unless the claimant qualifies as a person in a worse financial position under social welfare criteria for monetary compensation.

Mots-clés

Généré par l'IA
denationalization proceedings State Compensation Fund monetary compensation criteria social welfare status procedural standing restitution of movable property threat agreement renvoi malgré motifs médicaux

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

V postopku za denacionalizacijo premičnin je zavezanec in tako torej nasprotna stranka Slovenski odškodninski sklad, ne pa Republika Slovenija ali občina, ker ne gre za situacijo iz čl. 17/1 ZDEN in tudi ne za situacijo iz čl. 50 ZDEN.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo za denacionalizacijo, s katero je predlagatelj zahteval odškodnino za zalogo zdravil, lekarniškega materiala in lekarniške opreme, kar je bilo s pogodbo, ki naj bi bila sklenjena zaradi grožnje, prenešeno na državo FLRJ. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nasprotna stranka ni aktivno legitimirana in je zato predlog zavrnilo.

Proti sklepu se pritožuje predlagatelj z brzojavno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Naknadno je predlagatelj poslal dopolnitev pritožbe, ki je ni bilo mogoče upoštevati, kajti poslana je bila po izteku pritožbenega roka. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo preizkusilo glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (čl. 365/2 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s čl. 37 Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Bistvenih kršitev določb postopka ni ugotovilo, prvo sodišče pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Predlagatelj utemeljuje svojo zahtevo na 5. čl. Zakona o denacionalizaciji - ZDEN. Predlagatelj ne zahteva stvari, ampak odškodnino zanje. Tudi sicer po določbi 1. odst. 17. čl. ZDEN vrnitev premičnin ni mogoča, razen če gre za predmete kulturne, zgodovinske ali umetniške vrednosti. V 5. odst. 42. čl. ZDEN je določeno, da se določbe tega čl. smiselno uporabljajo tudi za premičnine iz 17. čl.

zakona. V prvih štirih odstavkih 42. čl. zakona je določeno, da gre v takih primerih odškodnina v delnicah ali obveznicah. Zavezanec tako za odškodnino v obveznicah kot za odškodnino v delnicah je Slovenski odškodninski sklad (čl. 51/2 in 3 ZDEN). Po 4. odst. 51. čl. istega zakona je sicer zavezanec za odškodnino v denarju Republika Slovenija, vendar pa gre odškodnina v denarju le takrat, kadar so izpolnjeni pogoji iz 50. čl ZDEN, to je, če gre za upravičenca, ki je po kriterijih socialnega varstva oseba slabšega premoženjskega stanja. Tega pa predlagatelj v zahtevi ne zatrjuje. Tako je torej odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Iz navedenih razlogov je bilo torej treba zavrniti pritožbo in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje.

Odločitev pritožbenega sodišča je utemeljena na določilih čl. 380 tč.

2 in čl. 381 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP.