Legislator Jurisprudence & Législation
Sodba II Ips 172/96 ECLI:SI:VSRS:1997:II.IPS.172.96 Généré par l'IA

Eviction from shared home without lease upheld; court rejects appeal on lack of legal basis for tenancy.

Numéro de cause Sodba II Ips 172/96
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's appeal, upholding the first-instance order for the defendant to vacate the plaintiff's residential property. The defendant argued they moved in due to safety fears and financial struggles, claiming no written lease existed, but the court found they occupied the space without a legal title. The court ruled that the defendant's duty to leave was established under the Residential Property Act, and factual disputes regarding their reasons for staying fall outside the scope of appellate review.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

Article 58 of the Residential Property Act; Article 385, Paragraph 3 of the Civil Procedure Act: A party occupying a property without a concluded lease agreement must vacate, and factual reasons for occupation are not subject to appellate review.

Mots-clés

Généré par l'IA
eviction without lease residential property act civil procedure appeal unlawful possession scope of appellate review statut juridique antérieur radiation du rôle action en raison du trouble de la possession

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Article 58 of the Residential Property Act
Article 385, Paragraph 3 of the Civil Procedure Act
Article 386 of the Civil Procedure Act
Article 393 of the Civil Procedure Act
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Problem obravnavan v tej pravdni zadevi se nanaša na izselitev iz stanovanja, ker ni bila sklenjena najemna pogodba.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora izprazniti prostore stanovanjske hiše v K., U., ter jih proste oseb in stvari izročiti tožnici. Pritožbo toženca je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga toženec revizijo z vsebinsko navedbo revizijskih razlogov iz določbe 385. člena ZPP ter predlaga izdajo ustrezne revizijske odločbe. Odločitev ni pravilna. V stanovanjsko hišo, ki jo je podedovala bivša toženčeva žena - tožnica, so se preselili zato, ker so se bali, da si bo hišo polastil starejši sin. Vendar pa je starejši sin zaradi finančnih težav prišel stanovat v hišo, stanovanje v V. v K., v katerega je tožnik doslej vložil ves svoj trud in prihranke, pa je oddal v najem.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Sodišči druge in prve stopnje sta toženčevo dolžnost, da se izseli iz tožničine stanovanjske hiše, utemeljili z določbo 58. člena stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91). Dejanske ugotovitve, ki ne morejo biti predmet revizijske presoje (tretji odstavek 385. člena ZPP), so namreč take, da je tožnica izključna lastnica hiše in da toženec prostore v njej uporablja brez pravnega naslova -

sklenjene najemne pogodbe. Toženčeve trditve o tem, zakaj ne biva v stanovanju na V. v K. in zakaj ne na naslovu svojega stalnega bivanja v L., spadajo v področje pravno neodločilnih dejstev. Sicer pa toženec v reviziji posredno prizna, da se je iz tožničine hiše dolžan preseliti: svojo izselitev namreč povezuje z istočasno vselitvijo v solastno stanovanje v K.

Izpodbijani sodbi tako ni mogoče očitati niti v reviziji zatrjevanih napak, niti nepravilnosti, na katere je revizijsko sodišče po določbi 386. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba revizijo kot neutemeljeno zavrniti (393. člen ZPP).