Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sklep I Cp 4899/2008 ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.4899.2008 Généré par l'IA

Inheritance court order rejected; heir cannot demand specific property division without agreement.

Numéro de cause VSL sklep I Cp 4899/2008
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The appellate court dismissed the appeal filed by a forced heir against a first-instance inheritance judgment. The appellant argued that the court failed to allocate his birth home to him and violated human rights, while the opposing heirs claimed they had already agreed on the division. The court ruled that an inheritance decree does not include physical division of property unless the heirs agree, and any specific allocation must be sought through a separate partition lawsuit.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

214. člen ZD; 13. poglavje ZNP: An heir cannot demand a specific portion of real estate in an inheritance decree unless the heirs have agreed upon the division, as such decrees do not encompass physical partition of the estate.

Mots-clés

Généré par l'IA
inheritance decree forced heir partition lawsuit co-ownership division ZD inheritance act ZNP partition procedure specific property allocation déduction pour enfants

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
214. člen ZD
Dedič od zapuščinskega sodišča ne more zahtevati, da mu s sklepom o dedovanju kot njegov dedni delež dodeli točno določeni del nepremičnine, ker sklep o dedovanju ne obsega fizične delitve zapuščine v naravi, razen, če se dediči med postopkom o tem sporazumejo (214. člen ZD).
13. poglavje Zakona o nepravdnem postopku
Delitev po izpodbijanem sklepu o dedovanju podedovanih solastninskih deležev nepremičnin bo pritožnik, kakor tudi ostali dediči, lahko zahteval v posebnem nepravdnem postopku pred sodiščem (13. poglavje Zakona o nepravdnem postopku - ZNP "Postopek za delitev stvari in skupnega premoženja").
2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku
Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep o dedovanju (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163.
163. člen ZD
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dedič od zapuščinskega sodišča ne more zahtevati, da mu s sklepom o dedovanju kot njegov dedni delež dodeli točno določeni del nepremičnine, ker sklep o dedovanju ne obsega fizične delitve zapuščine v naravi, razen, če se dediči med postopkom o tem sporazumejo (214. člen ZD).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine in proglasilo dediče, in sicer na podlagi oporočnega dedovanja zapustničinega vnuka R. K. do 7496/10000 zapuščine in kot nujne dediče zapustničine sinove C. K., Mat. K. in Š. K., vsakega do 750/10000, in kot dediče po pokojnem zapustničenem sinu D. K. njegovo vdovo Mar. K., sina Mil. K. in hči D. K., vsakega do 254/30000 zapuščine.

Zoper sklep o dedovanju se je v roku laično, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlagane odločitve, pritožil nujni dedič Š. K. V pritožbi navaja, da še nikoli v zgodovini njihove domačije niso sodišča odločala o usodi njihove družine. Meni, da so zakoniti dediči v tej zapuščinski zadevi Mat. K., C. K. in pritožnik, kateri se sporazumno dogovorijo o načinu dedovanja in v lasti katerih ostanejo obravnavane nepremičnine. Pritožnik zahteva, da se njegov nujni dedni delež odmeri na parceli št. 41/1, kjer stoji njegova rojstna hiša, in naj se vpiše na njegovo ime v katastrsko knjigo. Sodišču v Strassbourghu bo sporočil, da sodišče v Ljubljani ne spoštuje človekovih pravic.

Pritožba ni utemeljena.

O dedovanju odločajo sodišča v skladu in po postopku Zakona o dedovanju (ZD), kot je v obravnavani zapuščinski zadevi postopalo tudi sodišče prve stopnje. Dediči (oporočni in zakoniti) pa se lahko v okviru zapuščinskega postopka sporazumno dogovorijo o načinu dedovanja, kar zapuščinsko sodišče v sklepu o dedovanju tudi upošteva (3. odstavek 214. člena ZD). Kot izhaja iz podatkov v spisu, takega sporazuma med dediči ni bilo.

Posamezni dedič od zapuščinskega sodišča tudi ne more zahtevati, da mu s sklepom o dedovanju kot njegov dedni delež dodeli točno določeni del nepremičnine, ker sklep o dedovanju ne obsega fizične delitve zapuščine v naravi, razen, če se dediči med postopkom o tem sporazumejo (214. člen ZD). Delitev po izpodbijanem sklepu o dedovanju podedovanih solastninskih deležev nepremičnin bo pritožnik, kakor tudi ostali dediči, lahko zahteval v posebnem nepravdnem postopku pred sodiščem (13. poglavje Zakona o nepravdnem postopku - ZNP "Postopek za delitev stvari in skupnega premoženja").

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep o dedovanju (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).