Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sklep Kp 1460/93 ECLI:SI:VSLJ:1993:KP.1460.93 Généré par l'IA

Appeal dismissed: Family members cannot request bail revocation; only defendant and prosecutor may file such motions under ZKP.

Numéro de cause VSL sklep Kp 1460/93
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The appeal filed by the defendant's father, mother, and sister against a first-instance decision to extend bail was rejected as unfounded. The court held that while these relatives possess standing to appeal judgments under specific conditions, the Criminal Procedure Act (ZKP) explicitly restricts the right to request bail revocation or extension solely to the accused and the public prosecutor. Consequently, the appellate court affirmed the lower court's decision to dismiss the family members' petition as procedurally impermissible.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

2. odst. 199. člena ZKP; čl. 147 ZKP: Only the accused and the public prosecutor have the statutory right to file motions for the extension or revocation of bail; other parties, including family members, lack standing to make such requests despite having the right to appeal judgments.

Mots-clés

Généré par l'IA
bail extension bail revocation standing to appeal criminal procedure procedural admissibility motifs de sécurité griefs de procédure menace insuffisamment établie

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožba A., B. in C. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Iz določbe 2. odst. 199. člena ZKP jasno izhaja, da smejo predlog za odreditev ali odpravo pripora po vložitvi obtožnice podati le stranke, to pa sta obdolženec in javni tožilec (člen 147 ZKP).

Obtoženčev oče, mati in sestra so pod določenimi pogoji (2. odst.

360. člena ZKP) sicer upravičeni do pritožbe zoper sodbo (in druge odločbe), nimajo pa po zakonu pravice predlagati odprave pripora.

Sodišče prve stopnje je zato ob smiselni uporabi določbe 383. člena ZKP upravičeno zavrglo njihov predlog kot nedovoljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Senat Temeljnega sodišča v Kranju, enota v Kranju je z izpodbijanim sklepom pod tč. I. obtoženemu D. po vložitvi obtožnice podaljšal pripor iz razlogov po 1. in 4. tč. 2. odst. 191. čl. ZKP. Pod tč.

II. pa je zavrgel predlog A., B. in C. za odpravo pripora obtožencu.

Proti izpodbijanemu sklepu v zvezi s tč. II. so se pritožili A., B.

in C zaradi kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona in med drugim predlagali, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni in pripor zoper obtoženca odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je upravičeno zavrglo predlog A., B. in C. za odpravo pripora obtoženemu D., saj pritožniki do takšnega predloga po zakonu v kazenskem postopku niso upravičeni.

V 2. odst. 199. čl. ZKP je določeno, da mora senat po preteku dveh mesecev od pravnomočnoti zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor in izdati sklep, s katerim pripor podaljša ali odpravi. Že iz navedene zakonske določbe povsem jasno izhaja, da smejo predlog za odreditev ali odpravo pripora podati le stranke, to pa sta le obdolženec in javni tožilec (čl. 147 ZKP). Obtoženčev oče, mati in sestra so po zakonu pod določenimi pogoji (2. odst. 360. čl. ZKP sicer upravičeni do pritožbe zoper sodbo (in druge odločbe), nimajo pa po zakonu pravice predlagati odprave pripora. Zato je bilo potrebno takšen njihov predlog ob smiselni uporabi določbe 383. čl. ZKP zavreči kot nedovoljen.

Druge pritožbene navedbe so za odločitev v tej zadevi brezpredmetne, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Pravna podlaga za uporabo predpisov bivše SFRJ (ZKP in KZ SFRJ) je podana v 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št.

1/91/I z dne 25.6.1991).