Legislator Jurisprudence & Législation
VSC sklep Cp 829/2005 ECLI:SI:VSCE:2005:CP.829.2005 Généré par l'IA

Court dismisses appeal against enforcement objection rejection, ruling courts cannot substantively decide on objections.

Numéro de cause VSC sklep Cp 829/2005
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The court dismissed the appeal filed by the debtor and a third party against the first-instance court's rejection of enforcement objections. The debtor argued for a stay of execution due to significant financial loss, while the third party claimed ownership and demanded an explanation for the uplink's refusal. The appellate court held that enforcement courts lack the authority to substantively evaluate objections, which are reserved for the court of non-admissibility, thereby upholding the lower court's decision.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

čl. 64 in 65 Zakona o izvršbi in zavarovanju; Sodišče za izvršbo ne more vsebinsko odločati o ugovorih tretjih oseb ali predlogih za odlog izvršbe, saj je to pristojnost sodišča za nedopustnost izvršbe.

Mots-clés

Généré par l'IA
enforcement objection stay of execution third party rights court jurisdiction enforcement procedure procédure en cours acte préparatoire non punissable procédure de revendication lors de la saisie

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
čl. 64 in 65 Zakona o izvršbi in zavarovanju
Pritožnik namreč ne upošteva zakonske ureditve ugovora tretjega v čl. 64 in 65 Zakona o izvršbi in zavarovanju.
čl. 87 in 88 Zakona o zemljiški knjigi
Če pa je upnik pred vknjižbo pridobil zastavno pravico, bo izvršba tekla tudi proti tretji osebi (čl. 87 in 88 Zakona o zemljiški knjigi).
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožniki sami trpijo pritožbene stroške.

[JEDRO]

Ob nasprotovanju upnika sodišče ugovor le zavrne, saj ne more o njem vsebinsko odločati.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovor tretje Z. Š. zavrnilo kot neutemeljen. Sodišče pa je zavrnilo tudi ugovor dolžnika kot neutemeljen. Sodišče je zavrnilo tudi dolžnikov predlog za odlog izvršbe.

Proti takšnemu sklepu se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da bi sodišče moralo dovoliti odlog, saj je izkazal, da bi z izvršbo utrpel znatnejšo škodo. Obveznost je manjša od vrednosti nepremičnine. Sicer pa ni lastnik nepremičnine, saj je lastništvo v sodnem postopku zahtevala Z. Š.. Sicer pa je dolg že poplačal, za kar so v spisu potrdila.

Sklep je izpodbijala tudi tretja oseba Z. Š.. V pritožbi zatrjuje, da je po pravnomočni sodbi P 103/96 postala lastnica in ni jasno, zakaj bi morala sedaj v pravdi proti upnici dokazovati nedopustnost izvršbe. Sodišče tudi ni obrazložilo, kaj in zakaj je upnik nasprotoval ugovoru tretjega.

Pritožbi sta neutemeljeni.

Sodišče je pravilno zavrnilo predlog za odlog izvršbe in ugovor proti novemu izvršilnemu sredstvu.

Osnovni sklep o izvršbi je že pravnomočen in ga ni več možno izpodbijati. Za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom (nepremičnine) pa dolžnik ni navedel relevantnih ugovornih razlogov. Upnik ima pravico predlagati več izvršilnih sredstev hkrati. Dolžnik ni predložil dokaza o plačilu terjatve, kar bi bil upoštevan ugovorni razlog. Pri nepremičnini še ni vpisan novi lastnik, saj so še nerešene predhodne plombe. Sicer pa se pravica tretjih dolžnika ne tičejo, saj nima pooblastila tretje osebe.

Glede odloga izvršbe dolžnik ni izkazal, da bi s takojšnjo izvršbo utrpel znatno škodo. Dohodkovna odvisnost od nepremičnine pa ni dokazana, pa tudi sicer ne more predstavljati razloga za odlog. Izguba dohodkov zaradi eventualne prodaje nepremičnine je normalna posledica izvršbe.

Sodišče je pravilno zavrnilo ugovor tretje osebe. Pritožnik namreč ne upošteva zakonske ureditve ugovora tretjega v čl. 64 in 65 Zakona o izvršbi in zavarovanju. Nestrinjanje z zakonsko ureditvijo pa ne more uveljavljati v pritožbi, ampak lahko uporabi druga pravna in nepravna sredstva. Po zakonu upnik ni dolžan obrazložiti nasprotovanja ugovoru. Če upnik ugovoru tretjega nasprotuje, sodišče nima druge možnosti, kot da ugovor zavrne. Izvršilno sodišče ne sme vsebinsko obravnavati ugovora, saj je temu namenjena pravda za nedopustnost izvršbe.

Pritožnik tudi ne upošteva, da se lastninska pravica na osnovi sodbe pridobi z vknjižbo. Če pa je upnik pred vknjižbo pridobil zastavno pravico, bo izvršba tekla tudi proti tretji osebi (čl. 87 in 88 Zakona o zemljiški knjigi). Iz internega izpiska pa je razvidno, da je pred plombo tretje osebe nerešenih več drugih plomb.

Glede na zavrnitev pritožb, pritožnika sama trpita pritožbene stroške.