Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sklep I Cpg 909/2004 ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CPG.909.2004 Généré par l'IA

Appeal dismissed: Statutory time limits do not apply to universal successors in discontinued proceedings.

Numéro de cause VSL sklep I Cpg 909/2004
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision that allowed a discontinued civil proceeding to continue with a universal legal successor of a dissolved company. The appellant argued that statutory time limits should apply to the successor's participation, but the court found no legal basis for such restrictions. Consequently, the court ruled that the continuation of proceedings with a universal successor is not subject to time limits and upheld the lower court's procedural handling.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

ZPP 205. in 208. člen; Universalni pravni naslednik prekinjenega postopka ni podzelen pod časovne omejitve, ki veljajo za druge udeležence.

Mots-clés

Généré par l'IA
universal legal successor dissolved company discontinued proceedings statutory time limits civil procedure law disjonction de causes date déterminante révocation du sursis concordataire

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
ZPP 205. člen
ZPP 208. člen
ZGD 394. člen
ZFPPod 27. člen
Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77
odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 (Ur.

Jurisprudence citée

Généré par l'IA
Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002
odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 (Ur.
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Položaj (univerzalnega) pravnega naslednika, s katerim sodišče

nadaljuje prekinjeni postopek (prim. zgoraj), po prepričanju

pritožbenega sodišča ne more biti odvisen od časovne omejitve, ki jo

omenja pritožnik. Prvič, takšne časovne omejitve ne določa noben

zakon. In drugič, analogija z 2. odst. 394. čl. ZGD ne pride v

poštev. Zgolj dejstvo, ker pravno nasledstvo družbenikov za terjatve

izbrisane družbe ni omejeno z rokom, kot to velja za odgovornost

družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, še ne zadostuje za

sklepanje o obstoju pravne praznine, ki bi jo bilo treba zapolniti z

rokom iz 2. odst. 394. čl. ZGD. Glede trditev o favoriziranju pravnih

naslednikov družb, izbrisanih po ZFPPod, kot upnikov v razmerju do

upnikov, ki uveljavljajo svoje terjatve iz naslova odgovornosti prvih

za obveznosti izbrisane družbe pa pritožbeno sodišče napotuje na

odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 (Ur. l.

RS 93/2002). Iz te odločbe sledi, da Ustavno sodišče ni razveljavilo

4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, ki napotuje na uporabo 394. čl. ZGD

(prim. 2. tč. izreka cit. odločbe), pač pa je razveljavilo 36. čl.

ZFPPod (3. tč. izreka cit odločbe) ter posledično v obrazložitvi

pravni položaj družbenikov izbrisane gospodarske družbe opredelilo

kot univerzalno pravno nasledstvo (prim. 61. in 77. odstavek

obrazložitve cit. odločbe).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je

pravna naslednica izbrisane gospodarske družbe 15.4.2004 prevzela

pravdo in da se prekinjeni postopek s tem dnem nadaljuje.

Proti sklepu sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena

stranka. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov spisa res ni razvidno, da bi I.S. reagirala na poziv

sodišča, naj prevzame pravdo, kot to trdi pritožnik. Vendar 1. odst.

208. čl. ZPP določa, da se postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega

izmed razlogov, navedenih v 1. do 4. točki 205. čl. ZPP, nadaljuje

tudi, ko sodnik povabi pravne naslednike pravne osebe, naj postopek

prevzamejo. Prav to pa je sodišče storilo s sklepom z dne 9.4.2004,

ki ga je I.S. prejela 15. aprila 2004. Iz doslej razloženega sledi,

da po ZPP nadaljevanje postopka s pravnim naslednikom pravne osebe ni

odvisno od izjave volje le-tega.

Položaj (univerzalnega) pravnega naslednika, s katerim sodišče

nadaljuje prekinjeni postopek (prim. zgoraj), po prepričanju

pritožbenega sodišča ne more biti odvisen od časovne omejitve, ki jo

omenja pritožnik. Prvič, takšne časovne omejitve ne določa noben

zakon. In drugič, analogija z 2. odst. 394. čl. ZGD ne pride v

poštev. Zgolj dejstvo, ker pravno nasledstvo družbenikov za terjatve

izbrisane družbe ni omejeno z rokom, kot to velja za odgovornost

družbenikov za obveznosti izbrisane družbe, še ne zadostuje za

sklepanje o obstoju pravne praznine, ki bi jo bilo treba zapolniti z

rokom iz 2. odst. 394. čl. ZGD. Glede trditev o favoriziranju pravnih

naslednikov družb, izbrisanih po ZFPPod, kot upnikov v razmerju do

upnikov, ki uveljavljajo svoje terjatve iz naslova odgovornosti prvih

za obveznosti izbrisane družbe pa pritožbeno sodišče napotuje na

odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002 (Ur. l.

RS 93/2002). Iz te odločbe sledi, da Ustavno sodišče ni razveljavilo

4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod, ki napotuje na uporabo 394. čl. ZGD

(prim. 2. tč. izreka cit. odločbe), pač pa je razveljavilo 36. čl.

ZFPPod (3. tč. izreka cit odločbe) ter posledično v obrazložitvi

pravni položaj družbenikov izbrisane gospodarske družbe opredelilo

kot univerzalno pravno nasledstvo (prim. 61. in 77. odstavek

obrazložitve cit. odločbe).

Ker je bila I.S. družbenica izbrisane prvotne tožeče stranke, česar

pritožnik niti ne izpodbija, je sodišče prve stopnje tako postopalo

pravilno, ko je odločilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje z njo,

kot pravno naslednico izbrisane gospodarske družbe.

Izrecno uveljavljani pritožbeni razlog tako niso podani. Ker niso

podani niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni

dolžnosti, je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka

sklepa (2. tč. 365. čl. ZPP).