Legislator Jurisprudence & Législation
Sodba II Ips 938/94 ECLI:SI:VSRS:1996:II.IPS.938.94 Généré par l'IA

Appeal dismissed; appellate court correctly rejected evidence request as first instance fully ascertained facts.

Numéro de cause Sodba II Ips 938/94
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The appellate court dismissed the appellant's revision against the second-instance judgment confirming the first-instance eviction order. The appellant argued that interviewing a specific witness was necessary to prove the exact location of the tenant's residence, claiming the first instance failed to ascertain this decisive fact. The court ruled that the first instance had already exhaustively ascertained the factual situation and that the proposed testimony could not alter the established facts, thus rendering the appeal unfounded.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 370. člen; 393. člen: The appellate court may reject a request for new evidence if the first instance fully ascertained the factual situation and the new evidence would not lead to different findings.

Mots-clés

Généré par l'IA
appellate review new evidence request eviction proceedings factual ascertainment unfounded appeal droit d'habitation statut juridique antérieur principe de soumission à la législation du lieu de travail

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišče druge stopnje ni storilo nobene kršitve ZPP, ko je zavrnilo pritožbo tožene stranke. Sodišče druge stopnje je to storilo potem, ko je ugotovilo, da je bil dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje dovolj izčrpno izpeljan in dejansko stanje popolno ugotovljeno. Zato je procesnopravno pravilna ugotovitev, da zaslišanje predlagane priče, ne glede na to, kaj bi izpovedala, ne bi moglo privesti do drugačnih dejanskih ugotovitev. Kajti sodišče mora razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje le tedaj, če kakšno pravno odločilno dejstvo ni bilo ugotovljeno, ali pa, če bi bilo dejansko stanje lahko zaradi novega dokaza drugače ugotovljeno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in toženi stranki naložilo, da se mora izseliti iz enosobnega stanovanja št. 14 v IV. nadstropju stanovanjskega bloka v L., ter ga praznega izročiti tožeči stranki. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in prvostopno sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem druge stopnje. Revizijskemu sodišču predlaga, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi trdi, da je sodišče druge stopnje zmotno ravnalo, ko je zavrnilo dokazni predlog tožene stranke. Tožena stranka je predlagala zaslišanje priče F. H. iz L. in tudi povedala, da sta se s toženo stranko pogosto obiskovali, ter da je zato dobro seznanjena s tem, kje je toženka živela. Ker obiskovati pomeni prihajati na dom, to pa je v stanovanje, je bil njen dokazni predlog dovolj konkretiziran. Glede na oceno, da so izpovedi ostalih prič nezanesljive, bi izpoved te priče nedvomno vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki in tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije. Javni tožilec Republike Slovenije se o reviziji ni izjavil, tožeča stranka pa nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišče druge stopnje ni storilo nobene kršitve ZPP, ko je zavrnilo pritožbo tožene stranke. Sodišče druge stopnje je to storilo potem, ko je ugotovilo, da je bil dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje dovolj izčrpno izpeljan in dejansko stanje popolno ugotovljeno. Zato je procesnopravno pravilna ugotovitev, da zaslišanje predlagane priče, ne glede na to, kaj bi izpovedala, ne bi moglo privesti do drugačnih dejanskih ugotovitev. Kajti sodišče mora razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje le tedaj, če kakšno pravno odločilno dejstvo ni bilo ugotovljeno, ali pa, če bi bilo dejansko stanje lahko zaradi novega dokaza drugače ugotovljeno (370. člen ZPP).

Res je sicer, da je sodišče druge stopnje k tem razlogom dodalo še ugotovitev, da toženkin dokazni predlog tudi ni bil dovolj konkretiziran. Res je tudi, da je toženka že v pritožbi navedla dejstvo, da sta se s pričo obiskovali. Vendar pa revizijsko sodišče ugotavlja, da je ugotovitev sodišča druge stopnje o nepopolnosti tega dokaznega predloga pravilna. Tožena stranka namreč ne pove, kje sta se s pričo obiskovali. Trditev v reviziji, da je to lahko pomenilo zgolj obiskovanje na domu v L., iz pritožbenih navedb ne izhaja. Ker je bistvo spora med strankama prav v tem, kje je toženka prebivala oz. kje je bil njen "dom", bi toženka v pritožbi morala navesti točen kraj obiskov.

Ker torej sodišče druge stopnje ni storilo očitane kršitve ZPP, revizijsko sodišče pa tudi ni ugotovilo nobene procesne (10. točka 2. odstavka 354. člena ZPP), pa tudi ne materialnopravne kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).