Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sklep I Kp 698/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:I.KP.698.2005 Généré par l'IA

Court dismisses appeal against dismissal of theft charge, ruling refusal to return entrusted property constitutes misappropriation intent.

Numéro de cause VSL sklep I Kp 698/2005
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Partiellement admis (Partially Allowed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The Court of Appeal dismissed the prosecutor's appeal against the first-instance court's decision to reject the theft charge. The prosecutor argued that the defendant's failure to return entrusted property after a formal demand demonstrated the intent to misappropriate, which is required for the crime of theft. The court agreed, finding that the defendant's refusal to return the items despite contractual obligations and subsequent demands proved the necessary criminal intent, thereby overturning the lower court's dismissal.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

Article 215/I of the Criminal Code; Article 277(1)(1) of the Criminal Procedure Act: A refusal to return entrusted property after a formal demand constitutes misappropriation intent, transforming a civil breach into the crime of theft.

Mots-clés

Généré par l'IA
theft charge misappropriation intent entrusted property criminal procedure appeal contractual obligation défaut de qualité du procureur vice de procédure respect de la procédure précontentieuse

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Article 215/I of the Criminal Code
Article 277(1)(1) of the Criminal Procedure Act
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožbi državnega tožilca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO] Kaznivo dejanje zatajitve po I. odstavku 215. člena Kazenskega zakonika praviloma temelji na civilno pravnem razmerju, ki pa v primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju te pogodbe lahko očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari. V opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja po obtožnem predlogu so, kot utemeljeno navaja pritožnik, navedeni vsi znaki obdolženki očitanega kaznivega dejanja in tudi pomembne okoliščine, ki to ravnanje konkretizirajo - namreč, da obdolženka zaupane ji predmete kljub pozivu družbe Z. k. d.o.o. in njihovega odvetnika ni vrnila, čeprav se je v pogodbi zavezala, da jih mora vrniti dne 20.1.2004. Takšna označba torej pomeni prilastitveni namen, ki se pri kaznivem dejanju po členu 215/I KZ kaže tudi v tem, da obdolženec predmetov noče vrniti. Odločitev sodišča prve stopnje, da nevrnitev blaga še ne pomeni prilastitev in da je to le kršitev civilne pogodbe ter da opis obdolženkinega ravnanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja zatajitve, tako ni pravilna.

[OBRAZLOŽITEV] Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani iz razloga po 1. točki I. odstavka 277. člena ZKP zavrglo obtožni predlog, ki ga je okrožni državni tožilec vložil zoper obdolženo J. S. zaradi kaznivega dejanja zatajitve po členu 215/I KZ. Proti temu sklepu je državni tožilec vložil pritožbo zaradi kršitve kazenskega zakona in predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi. Kaznivo dejanje zatajitve po I. odstavku 215. člena Kazenskega zakonika praviloma temelji na civilno pravnem razmerju, ki pa v primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju te pogodbe lahko očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari.

V opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja po obtožnem predlogu so, kot utemeljeno navaja pritožnik, navedeni vsi znaki obdolženki očitanega kaznivega dejanja in tudi pomembne okoliščine, ki to ravnanje konkretizirajo - namreč, da obdolženka zaupane ji predmete kljub pozivu družbe Z. k. d.o.o. in njihovega odvetnika ni vrnila, čeprav se je v pogodbi zavezala, da jih mora vrniti dne 20.1.2004. Takšna označba torej pomeni prilastitveni namen, ki se pri kaznivem dejanju po členu 215/I KZ kaže tudi v tem, da obdolženec predmetov noče vrniti.

Odločitev sodišča prve stopnje, da nevrnitev blaga še ne pomeni prilastitev in da je to le kršitev civilne pogodbe ter da opis obdolženkinega ravnanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja zatajitve, tako ni pravilna, zato je pritožbeno sodišče pritožbi državnega tožilca ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.