Legislator Jurisprudence & Législation
Sodba II Ips 598/94 ECLI:SI:VSRS:1996:II.IPS.598.94 Généré par l'IA

Slovenian Supreme Court dismisses appeal; failure to report accident does not void insurance if driver not drunk.

Numéro de cause Sodba II Ips 598/94
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's appeal, upholding the lower courts' decision to award damages to the insured driver. The appellant argued that failing to immediately notify the insurer voided coverage due to a presumption of alcohol influence, but the court found the driver was not intoxicated. The court ruled that while late notification creates liability for the driver's potential damages to the insurer, it does not automatically terminate the insurance policy itself.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

Art. 10, para. 2d; Art. 24 of the General Conditions for Motor Insurance: A presumption of alcohol influence arises if the driver avoids investigation after an accident, but this presumption is rebuttable; failure to promptly notify the insurer creates liability for resulting losses but does not void insurance rights.

Mots-clés

Généré par l'IA
motor insurance coverage alcohol presumption rebuttable late accident notification insurer liability damages appellate review standard obligation de paiement mise à la charge des émoluments recouvrement de créances

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Art. 10, para. 2d of the General Conditions for Motor Insurance
Art. 24 of the General Conditions for Motor Insurance
385, para. 3 of the Code of Civil Procedure
386 of the Code of Civil Procedure
392 of the Code of Civil Procedure
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

V 10. členu splošnih pogojev je v točki 2 d določeno, da se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola, če se po nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja njegove alkoholiziranosti. Kot pravilno ugotavlja pritožbeno sodišče, gre za domnevo o obstoju nedovoljene alkoholiziranosti, ki pa je izpodbojna. Zavarovanec lahko vselej dokaže tudi nasprotno. Tožeči stranki pa je ta dokaz uspel, saj sta sodišči prve in druge stopnje na podlagi ocene izvedenih dokazov ugotovili, da tožnik v času nastanka zavarovalnega primera ni bil pod vplivom alkohola. Materialnopravno pa je pravilno tudi stališče, da opustitev dolžnosti, ki jih ima zavarovanec po 24. členu pogojev (v obravnavanem primeru takojšnjega obvestila zavarovalnice o nastanku zavarovalnega primera), nima za posledico izgube zavarovalnih pravic, ampak le odškodninsko odgovornost zavarovanca za morebitno škodo, ki bi jo imela zavarovalnica zaradi takšne zavarovančeve opustitve.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 380.835 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila in ji povrniti stroške postopka v znesku 63.164 SIT s pripadki.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Ni sporno, da je tožeča stranka sklenila s toženo stranko pogodbo o zavarovanju avtomobilskega kaska, ob sklenitvi pogodbe pa so ji bili izročeni tudi splošni pogoji. Te pa sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili. Ker tožeča stranka prometne nezgode ni takoj prijavila policijski postaji, je izgubila zavarovalne pravice. S tem se je namreč izognila preiskavi, to pa ima za posledico, da obvelja domneva, da je bila v času škodnega dogodka pod vplivom alkohola. Ker je tožeča stranka ravnala v nasprotju s 24. členom splošnih pogojev, velja domneva iz 10. člena teh pogojev. Zato bi moralo sodišče tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrniti. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Materialnopravna presoja sodišč druge in prve stopnje glede določb splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska (v nadaljevanju pogoji) je pravilna. Obširnim in materialnopravno pravilnim razlogom pritožbenega sodišča ni kaj za dodati. V 10. členu pogojev je v točki 2 d določeno, da se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola, če se po nesreči izmakne preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja njegove alkoholiziranosti. Kot pravilno ugotavlja pritožbeno sodišče, gre za domnevo o obstoju nedovoljene alkoholiziranosti, ki pa je izpodbojna. Zavarovanec lahko vselej dokaže tudi nasprotno. Tožeči stranki pa je ta dokaz uspel, saj sta sodišči prve in druge stopnje na podlagi ocene izvedenih dokazov ugotovili, da tožnik v času nastanka zavarovalnega primera ni bil pod vplivom alkohola. Revizijske trditve, ki to ugotovitev nižjih sodišč izpodbijajo, predstavljajo izpodbijanje v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa v revizijskem postopku ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP).

Materialnopravno pa je pravilno tudi stališče, da opustitev dolžnosti, ki jih ima zavarovanec po 24. členu pogojev (v obravnavanem primeru takojšnjega obvestila zavarovalnice o nastanku zavarovalnega primera), nima za posledico izgube zavarovalnih pravic, ampak le odškodninsko odgovornost zavarovanca za morebitno škodo, ki bi jo imela zavarovalnica zaradi takšne zavarovančeve opustitve.

Po povedanem v reviziji uveljavljeni revizijski razlog ni podan. Ker nižji sodišči tekom obravnavanja zadeve tudi nista zagrešili bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero se mora paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (392. člen ZPP).