Legislator Jurisprudence & Législation
VSL sodba I Cpg 48/2001 ECLI:SI:VSLJ:2002:I.CPG.48.2001 Généré par l'IA

Limitation period for monetary damages begins when the victim learns of the damaging facts, even if the monetary value is unknown.

Numéro de cause VSL sodba I Cpg 48/2001
Autorité / Tribunal
Juridiction Slovénie (SI)
Date de la décision
Issue du litige Rejeté (Dismissed)

Synthèse Legislator

Généré par l'IA

The appellate court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance judgment that declared the claim time-barred. The plaintiff argued they only learned the full extent of the damage on March 31, 1995, when they received the repair bill, while the defendant contended the limitation period expired in 1998 based on the initial accident report. The court ruled that the limitation period starts when the victim discovers the facts constituting the damage, regardless of whether the specific monetary value was yet determined, as the facts themselves allowed for valuation.

Regeste Legislator

Généré par l'IA

1. odst. 376. člena Zakona o obligacijskih razmerjih; Zato začne zastaralni rok za denarni odškodninski tožbeni zahtevek teči takrat, ko oškodovanec zve za dejstva, ki predstavljajo škodo, pa čeprav tako spoznana škoda takrat (še) ni denarno ovrednotena.

Mots-clés

Généré par l'IA
limitation period monetary damages discovery of facts ZOR appellate review statute of limitations damage valuation preuve du bénéfice de l'assistance judiciaire

Dispositions légales citées

Généré par l'IA
Généré par l'IA

Vous souhaitez savoir comment cet arrêt s'applique à votre dossier ?

Analysez cette décision avec la législation fédérale, le droit cantonal, la doctrine et la jurisprudence subséquente dans Legislator AI.

Ouvrir dans Legislator →

Texte complet

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Zastaralni rok za denarni odškodninski tožbeni zahtevek začne teči takrat, ko oškodovanec zve za dejstva, ki predstavljajo škodo, pa čeprav tako spoznana škoda takrat (še) ni denarno ovrednotena (izražena v denarju), pri čemer pa dejstva, za katera je zvedel, tako ovrednotenje sicer omogočajo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo svoj sklep o izdaji plačilnega naloga opr. št. I-PLG ... z dne ... in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške pravdnega postopka.

Zoper navedeno sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbi ne ugodi. Stroškov za odgovor ni priglasila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je zaključilo, da je odškodninska terjatev tožeče stranke zastarana. Ugotovilo je namreč, da je od dne 6.3. 1995, ko je tožeča stranka zvedela za škodo (in za tistega, ki jo je napravil), do dne 11.3.1998, ko je v tej zadevi vložila tožbo, triletni zastaralni rok iz 1. odst. 376. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) že potekel. Da je tožeča stranka za škodo zvedela že dne 6.3.1995, je sklepalo na podlagi dejstva, da je bil tega dne sestavljen zapisnik o poškodbi vozila. Navedeni zaključek prvostopenjskega sodišča je materialnopravno pravilen, stališče tožeče stranke, da je za škodo zvedela šele dne 31.3.1995, ko je dobila račun za popravilo vozila (ko je torej zvedela za višino škode), pa je pravno zmotno.

Sodišče druge stopnje se strinja s stališčem, izraženim v izpodbijani sodbi, da je za odgovor na vprašanje, kdaj je oškodovanec zvedel za škodo (ne za višino škode!), treba ugotoviti tisti trenutek (dan), ko se je škoda pokazala (manifestirala) v tako določenem obsegu, da bi lahko oškodo- vanec uveljavil zahtevek za povrnitev škode. V obravnavanem primeru je bilo to takrat, ko je bilo ugotovljeno, kaj vse bo treba na poškodovanem vozilu popraviti in zamenjati, torej dne 6.3.1995, ko je bil sestavljen in podpisan zapis- nik o poškodbi vozila. Ali je bilo pri tem mogoče obseg škode izraziti tudi v denarju, pa po mnenju sodišča druge stopnje niti ni bistveno, saj je plačilo denarne odškodnine, poleg vzpostavitve prejšnjega stanja, samo ena od oblik povrnitve škode (185. člen ZOR).

Sicer pa tudi sama škoda v 155. členu ZOR ni opredeljena kot zmanjšanje denarnega dela nekega premoženja, temveč kot zmanjšanje nekega premoženja sploh. Škoda torej nastane, ko se neko premoženje zmanjša v kateri koli obliki; tako je npr. tudi takrat, ko pride do poškodovanja ali uničenja kakšne premične ali nepremične stvari. Zato začne zastaralni rok za denarni odškodninski tožbeni zahtevek teči takrat, ko oškodovanec zve za dejstva, ki predstavljajo škodo, pa čeprav tako spoznana škoda takrat (še) ni denarno ovrednotena (izražena v denarju), pri čemer pa dejstva, za katera je zvedel, tako ovrednotenje sicer omogočajo.

Razlogi sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka lahko med postopkom z raznimi procesnimi instituti tožbeni zahtevek prilagajala dejansko ugotovljeni škodi, so sicer nepreprič- ljivi, vendar pa glede na malo prej predstavljeno stališče na pravilno odločitev niso vplivali.

Zakaj naj bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, tožeča stranka v pritožbi ni pojasnila, sodišče druge stopnje pa take kršitve ni ugotovilo niti pri preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).