Appeal allowed; Sklad kmetijskih zemljišč granted standing to sue for pre-emptive right under ZKZ.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court dismissed the claim for a sales contract and land registry entry due to a lack of active standing. The appellant, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, argued that the Slovenian Republic's pre-emptive right under Article 4 of the Law on the Law of the Land was transferred to the Fund, granting it standing to sue. The appellate court found the first-instance decision legally erroneous regarding material law and procedural standing, ruling that the Fund is the proper plaintiff. Consequently, the appeal was allowed, the first-instance judgment was annulled, and the case was remitted for a new trial.
Legislator headnote
AI generatedArticle 4 of the Law on the Law of the Land; Article 2 and 4 of the Law on the Fund for Agricultural Land and Forests of the Republic of Slovenia: The pre-emptive right of the Republic of Slovenia is transferred to the Fund, thereby granting the Fund active standing to enforce the right and initiate litigation for the conclusion of a sales contract.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Izrek o stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Pravica Republike Slovenije uveljavljati predkupno pravico na podlagi 4. čl. ZKZ je prenesena na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, zato ta lahko zahteva sklenitev pogodbe v svojem imenu.
[OBRAZLOŽITEV]
:
Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi sklenitve prodajne pogodbe in izstavitve zemljiškoknjižne listine za kmetijsko zemljišče, ki je bilo predmet toženčeve ponudbe po 20. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrnilo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije tožeče stranke.
Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije zaradi zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. V obrazložitvi pritožbe se tožeča stranka Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije sklicuje predvsem na določilo 2. in 4. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki dajeta skladu aktivno legitimacijo za uveljavljanje tako predkupne pravice kot tudi za vložitev tožbe za sklenitev kupoprodajne pogodbe.
Pritožba je utemeljena.
V pritožbenem postopku neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje so: da je toženec dne 7.4.2008 na Upravno enoto dal ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča in da je prijavo o sprejemu ponudbe po 21. čl. ZKZ podala tudi tožeča stranka (predkupni upravičenec po 6. točki 23. čl. ZKZ). Po sprejemu ponudbe tožena stranka pogodbe noče skleniti, zato je tožeča stranka dne 2.7.2008 vložila tožbo, s katero zahteva sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine pod pogoji iz navedene ponudbe.
Stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe, s katero zahteva sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine, je materialnopravno zmotno. Sklad kmetijskih zemljišč namreč uveljavlja predkupno pravico na podlagi 6. točke 23. čl. ZKZ in 4. čl. Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, iz katerega sledi, da je pravica Republike Slovenije uveljavljati predkupno pravico na podlagi 4. čl. ZKZ prenesena na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Ker je tako sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava zmotno ugotovilo, da aktivna legitimacija tožeče stranke v tej pravdi ni podana, je tožeči stranki pravzaprav odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar pomeni kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi določila 355. čl. ZPP pritožbi ugodilo in glede na to, da zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravnorelevantna dejstva za odločitev v tej zadevi sploh niso bila predmet obravnave na prvi stopnji ocenjuje, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti, zato razveljavlja sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrača na prvo stopnjo v nov postopek.
Izrek o stroških se pridrži za končno odločbo.