Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 254/2004 ECLI:SI:VSRS:2005:II.IPS.254.2004 AI generated

Sklep II Ips 254/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep II Ips 254/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

V obravnavanem primeru znaša vrednost izpodbijanega dela glavnega zahtevka le 911.188 SIT (izpodbijanih 1,059.303 SIT minus 148.115 SIT kapitaliziranih obresti). Pomeni, da izpodbijani del pravnomočne sodbe ne presega navedenega zakonskega praga 1,000.000 SIT. Revizija je tako vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti, in je zato nedovoljena.

Legislator headnote

AI generated

Sklep II Ips 254/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodno odločbo, izdano na drugi stopnji, ki je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Keywords

AI generated
disputed claim divisible obligation partial performance unpaid debt satisfaction of claim tender of work performance
AI generated
Sklep VIII Ips 254/2001
Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje in prvi odstavek 2.
Sodba II Ips 803/93
Tožnik je bil srednješolec (zaključil je prvi letnik Ekonomske srednje šole, ko so ga aretirali in obsodili na 18 mesecev zapora s prisilnim delom; zaporno kazen je v celoti prestal; med prestajanjem kazni je bil zaporni režim strog, s prisilnim delom in slabo hrano; zlasti med zasliševanjem pred sojenjem je tožnik moral prestati izredno huda zasliševanja s fizičnim nasiljem; med prestajanjem kazni ga starši zaradi oddaljenosti niso mogli obiskati; trpel je zaradi nasilne iztrganosti iz družine; po vrnitvi domov je trpel zaradi odklonilnega odnosa okolja.
Sodba II Ips 522/2005
Delovanje organov oblasti v okviru pristojnosti, opravljeno brez napake, ne more biti podlaga za pravico do povrnitve škode, tudi če je bila s takim ravnanjem komu povzročena škoda.
VDSS sodba Pdp 924/2011
Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se odločitev o stroških postopka delno spremeni tako, da se III.
VSL sodba II Cp 3459/2011
Višina nadomestila po 72. členu ZDen se ugotavlja na podlagi ugotavljanja tržne vrednosti najemnine za relevantni prostor, zmanjšane za davščine in stroške vzdrževanja. Pri zahtevku po 72. členu ZDen ne gre za pravi obogatitveni zahtevek (ne gre za ugotavljanje koristi, ki jo je imel zavezanec), ampak bolj za „neke vrste“ odškodninski zahtevek (in v tem smislu gre za sui generis zahtevek), pri katerem pa ni potrebno ugotavljati nedopustnosti ravnanja zavezanca, niti njegove odškodninske odgovornosti. To „škodo“ predstavlja korist, ki bi jo dosegel upravičenec, če bi bila nepremičnina v njegovi uporabi oziroma upravljanju.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

V obravnavanem primeru znaša vrednost izpodbijanega dela glavnega zahtevka le 911.188 SIT (izpodbijanih 1,059.303 SIT minus 148.115 SIT kapitaliziranih obresti). Pomeni, da izpodbijani del pravnomočne sodbe ne presega navedenega zakonskega praga 1,000.000 SIT. Revizija je tako vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti, in je zato nedovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

V tej odškodninski zadevi je sodišče prve stopnje razsodilo, da mora toženka plačati tožniku 685.866,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.4.2002 dalje, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek glede zahtevanih 1,419.302,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od različnih zneskov in različnih datumov dalje.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo tožnikovi pritožbi in prvostopenjsko sodbo v zavrnilnem delu spremenilo tako, da mu je prisodilo odškodnino za negmotno škodo še v znesku 360.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.4.2002 dalje do plačila. V ostalem je to pritožbo kakor tudi toženkino pritožbo v celoti zavrnilo.

Proti tej sodbi je tožnik vložil revizijo, v kateri je označil na revizijski stopnji sporni znesek 1,059.303 SIT. Predlaga, naj se sodba v izpodbijanem zavrnilnem delu spremeni tako, da mu bodo poleg že prisojene odškodnine prisojene še odškodnina v navedenem znesku ter zakonske zamudne obresti od različnih zneskov in različnih datumov dalje.

Revizija je bila vročena toženki in tožencu, ki nanjo nista odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodno odločbo, izdano na drugi stopnji, ki je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Tožnik je s pripravljalno vlogo z dne 11.2.2002 "ponovno" podal svoj tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval plačilo za nepremoženjsko škodo v višini 2,700.000 SIT. Od tega zneska je odštel revalorizirani znesek že plačane odškodnine v višini 742.945,90 SIT in tako zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 1,957.054,10 SIT. K temu je prištel obračunane toda neplačane zakonske obresti od plačanega dela nepremoženjske škode v višini 148.115 SIT. Tako je postavil končni zahtevek v višini 2,105.169,10 SIT. Sodišče prve stopnje je tožniku odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 1,800.000 SIT, le-to pa je znižalo zaradi 20-odstotnega tožnikovega prispevka k škodi za 360.000 SIT, torej na 1,440.000 SIT. Od tega zneska je odštelo revalorizirano plačilo toženca tožniku v višini 754.132,20 SIT. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo tožnikovi pritožbi in zavzelo stališče, da njegovega prispevka k škodi ni in je tako prisojeno odškodnino zvišalo za 360.000 SIT, kar pomeni, da je bil toženec pravnomočno obsojen na plačilo 1,045.866,80 SIT.

Z revizijo izpodbija tožnik ves zavrnilni del pravnomočno razsojene stvari, torej zaokroženo 1.059.303 SIT. V tem znesku pa je zajet tudi zahtevek za plačilo omenjenih kapitaliziranih obresti v višini 148.115 SIT.

Za ugotovitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v primeru denarnih zahtevkov je odločilna le vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti, tudi če so kapitalizirane, (in druge stranske terjatve) ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo izključno kot glavni zahtevek - torej kot osnovni in edini razlog za začetek pravde (39. člen ZPP).

V obravnavanem primeru znaša vrednost izpodbijanega dela glavnega zahtevka le 911.188 SIT (izpodbijanih 1,059.303 SIT minus 148.115 SIT kapitaliziranih obresti). Pomeni, da izpodbijani del pravnomočne sodbe ne presega navedenega zakonskega praga 1,000.000 SIT. Revizija je tako vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti, in je zato nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Ker je ni zavrgla že sodnica sodišča prve stopnje, je to moralo storiti revizijsko sodišče (377. člen ZPP).

Odločitev o priglašenih revizijskih stroških je zajeta z izrekom te odločbe (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).