Odlok o razglasitvi Gradu Negova za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Gradu Negova za kulturni spomenik državnega pomena obsega

- Odlok o razglasitvi Gradu Negova za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

- Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi Gradu Negova za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02 z dne 27. 6. 2002),

- Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi Gradu Negova za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine

- Negova – Grad (EŠD 484).

Enota ima zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in kulturne krajine.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena

Grajske stavbe so izjemno pričevalne in kažejo razvoj srednjeveškega utrjenega bivališča 15. stoletja v rezidenco plemenitašev ter samostojno ekonomijo. Grad je izjemna prostorska dominanta nad dolino Krčovine in Ščavnice, oblikuje naselje Negova. Je pomembna utrjena točka ob vzhodnem robu slovenske meje.

3

Spomenik obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1190/5, 1190/6, 1190/7, 1190/8, 1191/1, 1191/2, 1191/3, 1191/4, 1192, 1193, 1194/1, 1194/3 (del), 1194/4, 1195, 1196, 1197, 1199, 1200, vse k. o. Negova.

Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1: 2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega območje, oddaljeno 300 m od obstoječih obodnih zidov gradu ter vsa robna območja v širši okolici gradu, na katerih bi načrtovali objekte ali uporabo, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa

- varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

- prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika, zlasti gabaritov in tlorisnih shem stavbe ter namembnosti kapele,

- prepoved vseh posegov v plasti arheološkega spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad in njegove objekte ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

- omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostop javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote,

- znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.

Zavarovano območje je namenjeno

- trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, zgodovinskih vrednot,

- povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine,

- znanstveno-raziskovalnemu delu,

- učno-demonstracijskemu delu.

5

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

(prenehal veljati)

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Kulturni spomenik državnega pomena; Grad Negova (topografski načrt)