Odlok o razglasitvi Kostnice s spomenikom v Dražgošah za kulturni spomenik državnega pomena

1. člen

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine

- Dražgoše – Kostnica s spomenikom (EŠD 127).

Enota ima zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi zgodovinskega spomenika.

2. člen

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena

Spomenik v Dražgošah je osrednji gorenjski spomenik bojev proti okupatorju, posvečen devetim padlim borcem in enainštiridesetim domačinom, žrtvam okupatorskega nasilja januarja 1942. Spomenik sestavljajo valjasta konstrukcija z razgledno ploščadjo, jedro s kostnico s 50 padlimi ter kiparsko in slikarsko dekoracijo. Likovno izstopa arhitekturna konstrukcija Borisa Kobeta, postavljena leta 1976.

3. člen

Spomenik zajema parcelo 413/1 k. o. Dražgoše.

Meje spomenika so vrisane na zemljiško katastrskem načrtu v merilu 1: 1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Meje vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4. člen

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa

- varovanje kulturnih, krajinskih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

- podrejanje vsake rabe in vseh posegov v območju spomenika ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti ter širjenju pietetne in kulturne namembnosti,

- znotraj območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja,

- omogočanje predstavitve spomenika in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika.

Spomenik je zavarovan z namenom, da se

- ohranijo kulturne, krajinske, umetnostne in arhitekturne ter zgodovinske vrednote spomenika,

- poveča pričevalnost kulturnega spomenika in dogodka, ki ga označuje,

- predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

- spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno-raziskovalno delo.

5. člen

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda.

6. člen

(prenehal veljati)

7. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Odlok o razglasitvi Kostnice s spomenikom v Dražgošah za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 22/02 ) vsebuje naslednjo končno določbo

»8. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 ) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«,

ter vsebuje naslednjo končno določbo

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.