Sklep II Ips 343/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Zakon o denacionalizaciji ne temelji na inštitutu civilnega prava, zaradi česar v postopku denacionalizacije ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pokojna Z. S. upravičena do odškodnine za odvzeta zemljišča parc. št. 892/2 in parc. št. 892/1 k.o... v skupnem znesku 9,935.550 SIT. Nasprotni udeleženki Slovenski odškodninski družbi d.d., Ljubljana je naložilo, da je dolžna skrbniku za posebni primer dr. A. A. izročiti v začasno upravljanje obveznice v navedeni višini. Odločitev o višini odškodnine je utemeljilo z uporabo določbe 14. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (v nadaljevanju Navodilo) v zvezi z določbo tretjega odstavka 44. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen).

Predlagatelj je določitev višine odškodnine pritožbeno grajal z razlago, da sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določb 13. in 14. člena Navodila in določb 44. člena ZDen, ker te niso v skladu z ustavo. Vendar pa je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Predlagatelj vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sklepov sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zaradi načina izračunavanja odškodnine je prišlo do različnega obravnavanja denacionalizacijskih upravičencev: če bi denacionalizacija bila izvršena v obliki vračila v naravi, bi upravičenka v tem postopku zanj pridobila tržno vrednost, ki se glede na lokacijo zemljišča v centru Kranja giblje med 70 do 120 evrov za en kvadratni meter, po izračunu na podlagi osporavanega Navodila pa je en kvadratni meter zemljišča ocenjen na 13,66 evrov. Vendar pa revizija ne izpodbija določila 44. člena ZDen, niti na njem izdanega Navodila, saj se je Ustavno sodišče RS ob presoji ustavnosti navedenih predpisov opredelilo, da sta v skladu z ustavo. Pri presoji skladnosti podzakonskega predpisa z Ustavo RS mora namreč sodišče skladnost obravnavati tudi glede na okoliščine vsakega primera. Tako ne more enako obravnavati primerov, ko gre za odškodnino za zemljišče v centru regionalne prestolnice s primeri, ko zemljišča ležijo v odročnem, težko dostopnem, od komunikacij oddaljenem kraju. Sodišče mora kršitev ustavnih pravic presojati tudi skozi temeljna pravna načela, med drugim tudi skozi načelo pravičnosti, ki ne velja le za področje civilnega prava.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in nasprotni stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Pravna presoja, ki jo ponuja revizija, izhaja iz dejstva, da je ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti 44. člena ZDen in 13. in 14. člena Navodila sicer ugotovilo, da nobena od omenjenih določb ni v nasprotju z ustavo, vendar pa ponuja razmislek, da je sodišče poleg eventualnih kršitev ustavnih pravic zadevo dolžno presojati tudi skozi temeljna pravna načela, med drugim skozi načelo pravičnosti. Vendar pa navedeni revizijski predlog ponovno zadene v vprašanje razlage določbe 44. člena ZDen ter 13. in 14. člena na njem izdanega Navodila, ko zatrjuje, da je treba skladnost podzakonskega predpisa z Ustavo RS obravnavati tudi glede na okoliščine vsakega primera posebej. S trditvijo, da sodišče ne more enako obravnavati primerov, ko gre za odškodnino za zemljišče, ki leži v centru regionalne prestolnice, s primerom zemljišča v težko dostopnem in odročnem kraju, vsebinsko ponovno zatrjuje obstoj kršitve pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Ponujena presoja, da bi bilo treba zadevo obravnavati skozi načelo pravičnosti, tako nasprotuje ne samo odločitvam ustavnega sodišča, temveč tudi pravilni pravni presoji, ki jo sprejemata odločitvi nižjih sodišč: Zakon o denacionalizaciji ne temelji na inštitutu civilnega prava, zaradi česar v postopku denacionalizacije ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava.

Revizijsko sodišče sprejema razlago, po kateri je zakonodajalec "na poseben način uredil odškodovanje, zaradi česar tudi metodologije, ki se uporabljajo za izračun vrednosti podržavljenega premoženja, niso diskriminatorne". Načelo pravičnosti je sicer res eno od osnovnih pravnih načel, vendar v okviru z ustavo in Zakonom o sodiščih predpisano vezanostjo na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS in 3. člen Zakona o sodiščih).

Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava torej ni podan, zaradi česar je bilo treba neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).