Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep II Ips 659/2003 ECLI:SI:VSRS:2004:II.IPS.659.2003 KI-generiert

Appeal dismissed because individual debt amounts did not exceed the statutory review threshold of 1 million SIT.

Geschäftsnummer Sklep II Ips 659/2003
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court rejected the appellant's review against the second-instance judgment, ruling that the appeal was inadmissible. Although the total debt exceeded the threshold, the court determined that the review threshold applies to individual claims rather than the aggregate sum. Consequently, since the appellant's liability to each of the four defendants individually remained below 1 million SIT, the review was properly denied.

Legislator-Regeste

KI-generiert

367. odst. 2 ZPP; 41. odst. 2 ZPP: In property disputes, the review threshold applies to the value of the specific claim being appealed; if individual liabilities do not exceed the statutory limit, the review is inadmissible even if the total sum does.

Schlagwörter

KI-generiert
review threshold individual liability aggregate sum property dispute inadmissible appeal statutory limit separate claims Überschuldung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Niti seštevek toženkinih obveznosti proti vseh štirim tožnikom, še manj pa seveda višina njenih posameznih obveznosti, ne presegajo mejnega zneska 1,000.000 SIT.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju razsodilo, da mora toženka na podlagi sporazuma o izplačilu nujnih deležev tožnikom nerazdelno plačati 331.650 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.2.1994 dalje, presežni tožbeni zahtevek do zneska 359.640 SIT je zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških.

Sodišče druge stopnje je tako delno ugodilo toženkini pritožbi, da je prisojeni znesek razdelilo med posamezne tožnike, ker toženkina obveznost ni solidarne narave. V ostalem delu je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje. Tako mora toženka plačati prvi tožnici 110.550 SIT, drugi tožnici enak znesek, tretjemu tožniku 19.250 SIT in četrtemu tožniku 91.300 SIT, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.2.1994 dalje in sorazmerni del pravdnih stroškov.

Toženka v pravočasni reviziji proti sodbi druge stopnje meni, da je bil izvedenčev izračun napačen, in vrhovnemu sodišču predlaga, naj o tej zadevi pravično razsodi.

Revizija je bila vročena tožnikom, ki nanjo niso odgovorili, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen novega Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni dovoljena.

V tej zadevi je prvo sodišče že po razveljavitvi sodbe iz prvega sojenja na podlagi drugega odstavka 498. člena novega zakona moralo uporabiti sedaj veljavni ZPP. Uporabiti ga mora tudi revizijsko sodišče pri obravnavanju revizije proti sodbama obeh nižjih sodišč iz drugega sojenja. Novi zakon je v premoženjskih sporih v drugem odstavku 367. člena dvignil mejni znesek za dovoljenost revizije, saj mora vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sedaj presegati 1,000.000 SIT. Toženkina obveznost proti posameznim tožnikom ima različno dejansko podlago in je zato treba v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta določiti po vrednosti posamezne terjatve. Niti seštevek toženkinih obveznosti proti vseh štirim tožnikom, še manj pa seveda višina njenih posameznih obveznosti, ne presegajo mejnega zneska 1,000.000 SIT.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo toženkino nedovoljeno revizijo.