Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sklep I Cp 2122/2009 ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.2122.2009 KI-generiert

Appeal allowed: unsigned timely appeal not rejected if petitioner self-corrects without formal return procedure.

Geschäftsnummer VSL sklep I Cp 2122/2009
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court reversed the first-instance judgment dismissing two appeals, one unsigned and one timely but incomplete. The petitioner argued that self-initiated correction of the unsigned appeal satisfied the requirement for identity verification without needing a formal return procedure. The court held that rejecting a timely appeal solely due to a later self-corrected defect violates the principle of proportionality and unjustly denies judicial protection when identity is already established.

Legislator-Regeste

KI-generiert

ZPP 343. odst. 3; ZPP 366.a odst. 2: A timely but initially incomplete (unsigned) appeal cannot be rejected if the petitioner subsequently self-corrects the defect without invoking the formal return procedure, as the strict sanction disproportionately denies judicial protection when the petitioner's identity is already verified.

Schlagwörter

KI-generiert
unsigned appeal rejection self-corrected defect proportionality principle judicial protection denial timely appeal validity identity verification ZPP procedural rules fehlende Unterschrift

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
ZPP 343. odst. 3
ZPP 366.a odst. 2
ZPP 343. odst. 1
ZPP 336. člen
Ustava Republike Slovenije 25. člen
ZPP 365. člen
ZPP 335. člen 4. točka
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek predhodnega preizkusa pritožbe.

[JEDRO]

Pravočasne, a sprva nepopolne (nepodpisane) pritožbe ni mogoče zavreči, če pritožnik nepopolnost naknadno sam (torej brez postopka po 108. členu ZPP) odpravi.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pritožba, ki je datirana z dnem 2.3.2009, in je bila pri sodišču prve stopnje vložena 2.3.2009, zavrže. Z 2. točko izreka je odločilo, da se pritožba tožeče stranke, datirana z dne 2.3.2009, ki je bila pri istem sodišču vložena 9.3.2009, prav tako zavrže. Razlog za zavrženje je, da je pritožba, o kateri je govor v 1. točki izreka, nepodpisana, pritožba, o kateri je govora v 2. točki izreka, pa prepozna.

Proti sklepu vlaga laično pritožbo tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge, sodišču pa predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba je obsežna. Njeno bistvo pa je v tem, da je pritožnik samoiniciativno ravnal skrbno, ko je vložil pravočasno pritožbo in nato, ko je opazil, da te ni podpisal, sodišču takoj poslal še podpisane izvode pritožbe. Poleg tega opozarja, da je tudi prva pritožba bila podpisana na pisemski ovojnici.

Prvotoženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z 2. odstavkom 366.a člena ZPP (1) je sodnik poročevalec zadevo odstopil v odločitev senatu, saj gre za vprašanje ustavno skladne razlage procesnih določb ZPP.

Sankcija, ki jo ZPP navezuje na manjko pritožnikovega lastnoročnega podpisa, je izrazito stroga. Takšna pritožba je nepopolna (3. odstavek 343. člena ZPP) ter jo sodišče zavrže (1. odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vračalo pritožniku v popravo (336. člen ZPP).

Z zavrženjem sodišče stranki odreče sodno varstvo; v tem primeru varstvo v pritožbenem postopku, ki je tudi ustavnopravno varovano (25. člen Ustave Republike Slovenije). Najmanj, kar je, je treba takšno pravilo zato razlagati restriktivno in v skladu z namenom (ratio legis), ki ga je mogoče izluščiti iz takšne pozitivnopravne ureditve. Ratio legis takšne stroge ureditve je lahko le en. Pritožba mora biti podpisana zato, da potrjuje pritožnikovo istovetnost (oziroma, da je njegova istovetnost preverljiva). Namen ureditve, da se tovrstne pomanjkljivosti pritožniku ne vrača v popravo (torej v podpis), pa je lahko kvečjemu ta, da se sodišča ne obremenjuje z dodatnim postopkom vračanja v popravo (po 108. členu ZPP), marveč se breme popolne pritožbe v celoti prevali na pritožnika. Vprašanje je, ali takšna ureditev prestane ustavnopravni test sorazmernosti.

Vendar v obravnavani zadevi potrebe po preizkusu te procesne določbe pred Ustavnim sodiščem ni. Že z razlago zakonske ureditve je namreč mogoče dognati, da zavrženje pritožbe (v resnici gre za eno samo pritožbo in ne za dve, kakor ju je obravnavalo v predhodnem preizkusu sodišče prve stopnje) ni utemeljeno. Pritožnikova istovetnost je bila namreč v času zavrženja pritožbe že izkazana, ne da bi bilo sodišče pri tem kakorkoli obremenjeno s postopkom po 108. členu ZPP. Tako je v konkretnem primeru odpadel sleherni razumni razlog za uporabo rigorozne sankcije, ki stranki odreka varstvo v pritožbenem postopku. Razlaga procesnih določb (1. odstavek 343. člena ZPP v povezavi s 4. točko 335. člena in 336. člena ZPP) je ustavno neskladna (25. člen Ustave). V trenutku izdaje izpodbijanega sklepa namreč ni bilo nobenega dvoma glede pristnosti pravočasno vložene, a sprva nepopolne, pritožbe. Pravilna razlaga navedenih procesnih določb je zato naslednja: pravočasne, a sprva nepopolne (nepodpisane) pritožbe ni mogoče zavreči, če pritožnik nepopolnost naknadno sam (torej brez postopka po 108. členu ZPP) odpravi. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji predhodni pritožbeni postopek.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007- Ur. l. RS, št. 45/2008).