Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep II Ips 473/99 ECLI:SI:VSRS:2000:II.IPS.473.99 KI-generiert

Appeal dismissed because case value was not assessed, violating procedural requirements for appeals in property disputes.

Geschäftsnummer Sklep II Ips 473/99
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court dismissed the appeal filed by two tenants against a first-instance judgment regarding the eviction of a tripartite apartment. The tenants argued for a retrial based on alleged procedural violations and misapplication of law, while the opposing party contended the appeal was unfounded. The court ruled that an appeal in property disputes with non-monetary claims is only permitted if the claimed value exceeds a statutory threshold, which requires the case value to be explicitly assessed before the appeal is lodged.

Legislator-Regeste

KI-generiert

3. odstavek 382. člena ZPP; 2. odstavek 186. člena ZPP: In property disputes involving non-monetary claims, an appeal is admissible only if the value of the disputed subject matter, as claimed by the plaintiff, exceeds the amount specified in the third paragraph of Article 382 of the Civil Procedure Act, and this value must be assessed prior to the appeal.

Schlagwörter

KI-generiert
civil procedure appeal property dispute value non-monetary claim threshold procedural prerequisite case value assessment Urlaub aus sozialen Gründen Unzumutbarkeit des Wegweisungsvollzugs illegaler Aufenthalt

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
Poročilo o sodni praksi VS RS II/93, stran 12
člena ZPP je potrdilo tudi pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 16.12.1993 (Poročilo o sodni praksi VS RS II/93, stran 12).
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrže.

Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega odgovora.

[JEDRO]

Vrednost spora ni bila ocenjena, zato revizija ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da morata druga toženka in tretji toženec izprazniti trisobno stanovanje v Ljubljani ter ga izročiti tožeči stranki. Enak zahtevek zoper prvo toženko je zavrnilo.

Zavrnilo je tudi nasprotni zahtevek druge toženke za sklenitev najemne pogodbe za to stanovanje.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo druge in tretje tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlagata revizijo druga in tretja tožena stranka.

Uveljavljata revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da revizijsko sodišče zavrne revizijo kot neutemeljeno.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku).

Revizijsko sodišče je na podlagi 498. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90) - v nadaljnjem ZPP.

Revizija ni dovoljena.

Revizija kot izredno pravno sredstvo je v premoženjskopravnih sporih z nedenarnim zahtevkom dovoljena, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, presega znesek, ki je določen v 3.

odstavku 382. člena ZPP. V obravnavani zadevi pa niti v tožbi, niti v nasprotni tožbi ni navedena vrednost spornega predmeta, kot to zahteva 2. odstavek 186. člena ZPP. V odgovoru na tožbo in v odgovoru na nasprotno tožbo stranki nista zahtevali odprave te pomanjkljivosti. Nobena od strank, pa tudi sodišče, ni storila ničesar, da bi se pred začetkom obravnavanja glavne stvari (3.

odstavek 40. člena ZPP) ugotovila vrednost spornega predmeta.

Vrednost spora je zato ostala neocenjena. To pomeni, da ni izpolnjena predpostavka iz 3. odstavka 382. člena ZPP. Zato revizija ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP). Tako razlago 2. odstavka 186. člena in 3. odstavka 382. člena ZPP je potrdilo tudi pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 16.12.1993 (Poročilo o sodni praksi VS RS II/93, stran 12).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 1. odstavku 166. in 1. odstavku 155. člena ZPP. Revizijski odgovor ni prispeval k razjasnitvi vprašanj, ki so pomembna za odločitev o reviziji. Zato stroški zanj niso bili potrebni in jih mora trpeti tožeča stranka sama.