Appeal dismissed; land registry mark for divorce property division requires specific exclusive ownership claim.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe court dismissed the appeal against a first-instance decision refusing to register a mark of dispute in the land registry. The appellant argued that the court erred by not allowing a mark for a general request for property division under non-contentious proceedings rules. The court held that such a mark is only permissible if the request specifically demands exclusive ownership or a share exceeding the statutory presumption of equal division.
Legislator-Regeste
KI-generiert79. odst. 1 ZZK-1; 55. člen ZZZDR; A mark of dispute in the land registry for a request for division of joint immovable property is only admissible if the request specifically demands the acquisition of exclusive ownership or a share exceeding the statutory presumption of equal division.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter se dovoli izbris vseh vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
[JEDRO]
Zaznamba spora je vezana na samo vsebino predloga za delitev skupnega premoženja in je lahko utemeljena le v zvezi s konkretno postavljenim predlogom, torej bi ta moral, v konkretni zadevi, ko gre za delitev skupnega premoženja, glasiti na pridobitev izključne lastninske pravice na skupni (55. člen ZZZDR) nepremičnini, ali v deležu, ki presega delež zakonske domneve iz 59. člena ZZZDR na skupni nepremičnini. Svoj uspeh namreč vidi v povsem zmotni razlagi določb ZNP o obveznih sestavinah predloga po 21. členu ZNP in vprašanju njegove sklepčnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljičin predlog za vpis zaznambe spora na v uvodu navedeni nepremičnini.
Proti takemu sklepu se je predlagateljica po svojem pooblaščencu pravočasno pritožila, pri čemer sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je s predlogom za delitev skupnega premoženja, ki je bil vložen po pravilih nepravdnega postopka, resnično zahtevala plačilo zneska v višini 35.156,70 EUR, vendar meni, da nepravdno sodišče ni vezano na postavljen predlog in bi o njenem zahtevku lahko odločilo tudi drugače. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožba ni utemeljena.
Zaznamba spora je dopustna tudi, če je v nepravdnem postopku vložen predlog in ne le tožba, s katero se ugotavlja obstoj lastninske pravice. Zato se zaznamba spora v zemljiški knjigi lahko dovoli tudi zakoncu, ki pred nepravdnim sodiščem uveljavlja delitev skupnega nepremičnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, vendar le, če zahteva, da postane izključni lastnik tistih oziroma tistega dela, nepremičnin, ki so bile do sedaj zemljiškoknjižno v lasti drugega zakonca.
Zaznamba spora je vezana na samo vsebino predloga za delitev skupnega premoženja in je lahko utemeljena le v zvezi s konkretno postavljenim predlogom, torej bi ta moral, v konkretni zadevi, ko gre za delitev skupnega premoženja, glasiti na pridobitev izključne lastninske pravice na skupni (55. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR) nepremični, ali v deležu, ki presega delež zakonske domneve iz 59. člena ZZZDR na skupni nepremičnini.
Da predlagateljica takšnega predloga ni postavila, pritožba niti ne graja. Svoj uspeh namreč vidi v povsem zmotni razlagi določb Zakona o nepravdnem postopku – ZNP o obveznih sestavinah predloga po 21. členu ZNP in vprašanju njegove sklepčnosti. Samo na področju uradnega nepravdnega postopka odloča sodišče z upoštevanjem javnega interesa in le tedaj predmet uradnega in predlaganega postopka ni od udeležencev zatrjevana konkretna pravna posledica. Samo v takem postopku konkretno posledico določi sodišče na podlagi ugotovljenega dejanskega in pravnega stanja. V konkretni nepravdni zadevi pa ne gre za vprašanje zaščite takih oseb, zato se je nepravdni postopek lahko začel le na predlog upravičenca.
V takem primeru je sodišče vezano na predlog in ne sme odločati mimo njega
. V okviru materialnega procesnega vodstva, ki je v nepravdnem postopku resnično liberalnejše, je nepravdnemu sodišču sicer dopuščeno tudi preventivno delovanje s tem, da se udeležence opozarja na primernost izpostavljenih pravnih razmerij. Vendar tudi v tem primeru izključno z namenom, da bi postopek privedel do ureditve razmerij med prizadetimi osebami in seveda, izključno v okviru postavljenega zahtevka, ki ga lahko predlagatelj skladno z zakonom razširi, utesni ali omeji.
Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo določbe Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1, ko je zaključilo, da predlagateljica zaznambe spora ni predlagala v kakšnem od primerov, ki so taksativno našteti v določilu prvega odstavka 79. člena ZZK-1.
Po obrazloženem je bilo, ko pregled zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 ni pokazal kakšne po uradni dolžnosti upoštevne kršitve določb postopka in ne zmotne uporabe materialnega prava, odločiti tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).
O stroških pritožbenega postopka ni bilo treba odločiti, saj jih pritožnica ni priglasila.