Supreme Court dismisses appeal because the appellant ceased to exist due to bankruptcy without a legal successor.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Gre za procesno predpostavko, ki mora biti podana v vseh fazah postopka in mora nanjo sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Obstajati mora tudi tekom celotnega revizijskega postopka: od vložitve revizije do odločitve revizijskega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 5. 2. 2002, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke zoper sklep Davčnega urada Maribor z dne 22. 8. 2001, s katerim je upravni organ prve stopnje ugotovil, da je postala izvršljiva njegova odločba z dne 3. 4. 2001 in odločil, da se dovoli izvršba.

2. Tožeča stranka je vložila revizijo (prej pritožbo) zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da Vrhovno sodišče sodbo razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, podrejeno pa, da razveljavi izpodbijano sodbo in odpravi upravna akta.

3. Tožena stranka odgovora na revizijo (prej pritožbo) ni vložila.

4. Revizija ni dovoljena.

5. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1. 1. 2007 po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker obravnavana pritožba, ki je bila vložena pred uveljavitvijo ZUS-1, ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena postala pravnomočna dne 1. 1. 2007.

6. Iz podatkov računalniške baze sodnega registra izhaja, da je bila tožeča stranka dne 28. 11. 2005 izbrisana iz sodnega registra. Izbris je bil opravljen zaradi zaključka stečajnega postopka po sklepu Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 7. 10. 2005, ki je postal pravnomočen dne 20. 10. 2005. Z dnem izbrisa je tožeča stranka po drugem odstavku 171. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji – ZPPSL (Ur. l. RS, št. 67/93, 39/97, 1/99 – ZNIDC, 52/99, 42/2002 – ZDR, 58/2003 – ZZK-1) prenehala obstajati in je s tem izgubila sposobnost biti stranka po 76. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB3, 45/2008 – ZArbit in 45/2008), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo v upravnem sporu za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena.

7. Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Gre za procesno predpostavko, ki mora biti podana v vseh fazah postopka in mora nanjo sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Obstajati mora tudi tekom celotnega revizijskega postopka: od vložitve revizije do odločitve revizijskega sodišča.

8. Tožeča stranka je prenehala obstajati po vložitvi revizije. Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar bi bila uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke prvega odstavka 105. člena ZPP) nesmiselna.

9. Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP), je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). Revizija je postala nedovoljena (tretji odstavek 83. člena ZUS-1), zaradi česar jo je revizijsko sodišče zavrglo (89. člen ZUS-1). Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo v zadevi X Ips 425/2005.