Appeal dismissed; enforcement office must be named in title, not legal successor status.
Slowenien (SI)
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe appellant's appeal was rejected, and the first-instance decision confirming the lower court's dismissal of the enforcement request was upheld. The appellant argued that the debt had legally transferred to the company's shareholders and that a separate document proving this transfer was required. The court ruled that active standing in enforcement proceedings depends solely on the enforcement title, which correctly identified the Republic of Slovenia as the creditor, rendering the appellant's arguments about legal succession irrelevant.
Legislator-Regeste
KI-generiertPrvi odstavek 17. člena ZIZ; 24. člen ZIZ: In enforcement proceedings, active standing is determined exclusively by the enforcement title or the title combined with a document proving the transfer of obligations, not by the material legal basis of the debt.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertZitierte Rechtsprechung
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Upnik na podlagi seznama zaostalih obveznosti je Republika Slovenija, in sicer ne glede na materialnopravno podlago v njem navedene obveznosti, ne pa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sodišče je v izvršilnem postopku glede aktivne legitimacije vezano izključno na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena ZIZ) ali nanj skupaj z ustrezno listino, ki dokazuje prehod obveznosti (24. člen ZIZ).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog upnika za izvršbo na podlagi delnega seznama zaostalih obveznosti z dne 4.1.2001, ki ga je izdal pristojni davčni organ.
Zoper tak sklep se je pritožil upnik zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj sodišče druge stopnje postopek prekine in nato zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da izvršilni naslov, na podlagi katerega je predlagal izvršbo, ni izključno namenjen izvršbam na določena sredstva izvršbe. Terjatev družbe kot zavezanke za plačilo prispevkov je na dolžnike, ki so bili njeni družbeniki, prešla po samem zakonu. Dokumentacija o dolgu pravnih naslednikov na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij obstaja le pri davčni službi. Ker je ustavno sodišče začasno zadržalo izvrševanje tretjega poglavja tega zakona in šestega odstavka 580. člena Zakona o gospodarskih družbah, bi moralo sodišče izvršilni postopek prekiniti.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je upnikov predlog pravilno zavrglo, saj v predloženem izvršilnem naslovu ni naveden kot upnik. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98) v prvem odstavku 21. člena določa, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik, dolžnik, predmet, vrsta, obseg in čas zapadlosti obveznosti. Izdajatelj in upnik na podlagi seznama zaostalih obveznosti je Republika Slovenija, in sicer ne glede na materialnopravno podlago v njem navedene obveznosti, ne pa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sodišče je v izvršilnem postopku glede aktivne legitimacije vezano izključno na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena ZIZ) ali nanj skupaj z ustrezno listino, ki dokazuje prehod obveznosti (24. člen ZIZ), česar pa upnik ni izkazal. Glede na to je brez pomena nadaljnje razpravljanje o pasivni legitimaciji dolžnikov kot družbenikov in pravnih naslednikov družbe, navedene v izvršilnem naslovu. Na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa tudi ni mogla vplivati odločitev ustavnega sodišča (sklep št. U-I-135/00-60 z dne 23.5.2002, Ur. l. RS, št. 50/2002), da se prekinejo postopki, začeti zoper družbenike družb, ki so prenehale na podlagi tretjega poglavja Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur. l. RS, št. 54/99), saj je bil izdan pred tem in je utemeljen že na podlagi razlogov, ki se nanašajo na upnikovo formalno legitimacijo kot predpostavko za dopustnost izvršbe.
Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.