Appeal allowed; court held ZIZ Art. 38(3) applies only to non-payment, not failure to submit proof of payment.
Slowenien (SI)
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe first-instance court incorrectly suspended security based on Article 38(3) of the Enforcement and Security Act (ZIZ), assuming the creditor failed to pay the advance. The creditor appealed, submitting proof of payment made on December 19, 2000, alongside a receipt confirming timely delivery of the notice. The appellate court ruled that Article 38(3) applies solely to cases where the advance is not paid, not where the creditor fails to submit proof of payment, thereby overturning the lower court's decision and remanding the case.
Legislator-Regeste
KI-generiert3. odstavek 38. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; The provision regarding the suspension of security due to non-payment of the advance fee applies exclusively to situations where the advance is not paid, and does not apply when the creditor fails to submit proof of payment to the court.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
Posledica iz 3. odst. 38. člena ZIZ je predvidena le za primer, da upnik predujma za stroške ne plača v postavljenem roku, ne pa tudi za primer, da sodišču ne predloži dokazila o plačilu.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je dne 11.01.2001 s sklepom odločilo, da se zavarovanje ustavi. Svojo odločitev je oprlo na 3. odst. 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), z obrazložitvijo, da upnik v postavljenem roku ni založil predujma za stroške zavarovanja.
Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil. Navedel je, da vrača sklep o ustavitvi zavarovanja in hkrati prilaga dokazilo o plačilu takse, ki je bila plačana 19.12.2000 v znesku 140.000,00 SIT.
Pritožba je utemeljena.
Odločitev sodišča prve stopnje je napačna, saj v konkretnem primeru za posledico, predvideno v 3. odst. 38. člena ZIZ, ni podlage. Iz podatkov v spisu namreč ni mogoče zaključiti, da predujem za stroške zavarovanja ni bil plačan pravočasno. Iz kopije sporočila o obremenitvi in izpiska Agencije za plačilni promet (priloga B1 in B2), ki ju je upnik priložil vlogi z dne 12.01.2001 (pritožbi) izhaja, da je predujem v višini 140.000,00 SIT plačal dne 19.12.2000, s pologom na račun izvršitelja J. Z. pri SKB BANKI d.d. Ljubljana, Ekspozitura Brežice. Da je upnik sklep s pozivom k založitvi predujma z dne 07.12.2000 prejel 12.12.2000, pa je razvidno iz povratnice v spisu, pripete k listovni številki 7. Listine v spisu tako potrjujejo pritožbene navedbe upnika o tem, da je predujem plačal pravočasno.
Glede na to, da je posledica iz 3. odst. 38. člena ZIZ, predvidena le za primer, da upnik predujma za stroške ne plača v postavljenem roku, ne pa tudi za primer, da sodišču ne predloži dokazila o plačilu, je bilo potrebno pritožbi upnika ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo, v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ, vrniti sodišču prve stopnje, da z zavarovanjem nadaljuje.