Inheritance tax appeal dismissed; heirs must pay tax from inherited funds as it does not reduce living means.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu v tč. A/3 in v tč. D izreka sklepa potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dediča, ki sta po dednem dogovoru prejela vsak po 7.500,00 DEM in sta dolžna plačati vsak 12.500,00 SIT takse, kljub temu, da prejemata skupaj le 40.000,00 SIT pokojnine po očetu in ju zaradi šolanja preživlja njuna mati, ne izpolnjujeta pogojev za oprostitev plačila te takse, ker bi s plačilom teh taks ne bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata, oziroma sploh ne bi bila zmanjšana, saj bi se s podedovanim celo izboljšal njihov premoženjski položaj.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je v sklepu o dedovanju ugotovilo med drugim tudi, da znaša taksa po tar. št. 9 ZST 100.000,00 SIT, od katerih je dolžna plačati 75.000,00 SIT B. Č., pritožnika K. V. in G. V. pa vsak po 12.500,00 SIT. Sklenilo je, da se G. in K. V., ki sta kot nujna dediča po dednem dogovoru dobila izplačilo na račun njunega dednega deleža, ne oprosti plačila sodne takse.

Zoper zavrnitev predloga za oprostitev sodnih taks in zoper plačilo vsakega po 12.500,00 SIT sodne takse sta se pritožila nujna dediča. V pritožbi navajata, da bi sodišče moralo upoštevati, kakšna sredstva za preživljanje imata na razpolago oziroma kakšni so njuni lastni prihodki, pri tem pa ne bi smelo upoštevati podedovanega premoženja. Če bi to držalo bi se za višino takse morala zmanjšati čista vrednost zapuščine, vendar pa se taksa nikoli ne odšteva. Odločitev sodišča, da plačata pritožnika takso iz podedovanega premoženja, zato ni pravilna. Poudarjata, da je bila pritožnica do oktobra 1998 brez lastnih dohodkov, od tedaj dalje, ko se redno šola, pa prejemata skupaj z G. V. 40.000,00 SIT pokojnine po očetu, vendar pa menita, da sodne takse od tega nista dolžna plačati. Predlagata, da pritožbeno sodišče njuni pritožbi ugodi ter sklep sodišča prve stopnje o dedovanju v izpodbijanem delu spremeni tako, da ju oprosti plačila sodnih taks.

Pritožba ni utemeljena.

Po 168. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče oprosti plačila stroškov postopka stranko, ki po svojem splošnem premoženjskem stanju ne zmore teh stroškov brez škode za nujno preživljanje sebe in svoje družine. Lahko pa jo oprosti samo plačila taks, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani. Pritožbeno sodišče sicer soglaša s trditvijo pritožnikov, da ob upoštevanju zgolj njunih dohodkov, ki jih prejemata kot pokojnino po pok. očetu ob tem, da ju, ker se šolata, preživlja tudi njuna mati, ne bi zmogla plačila sodne takse vsak po 12.500,00 SIT, ne da bi se občutno zmanjšala sredstva s katerimi se preživljata.

Vendar pa se s podedovanim oziroma s po dednem dogovoru pridobljenim zneskom vsak po 7.500,00 DEM njuno premoženjsko stanje ni poslabšalo, ampak izboljšalo. Zato bosta takso v višini 12.500,00 SIT, ki predstavlja le cca 1,6 % podedovanega denarja, zmogla plačati brez da bi se zmanjšala njuna siceršnja sredstva za preživljanje, s katerimi sta doslej razpolagala. Odločitev sodišča prve stopnje, ki ni oprostilo plačila sodnih taks pritožnikov, je zato po prepričanju pritožbenega sodišča pravilna in ne nasprotuje zakonitim določilom o oprostitvi plačila sodne takse.

Pritožbeno sodišče je njuno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP.