Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sodba I Cpg 89/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.89.2000 KI-generiert

Appeal dismissed; accountant lacked authority to sign debt assumption contracts without explicit mandate.

Geschäftsnummer VSL sodba I Cpg 89/2000
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court rejected the appellant's appeal against the first-instance judgment, which dismissed the claim for debt assumption. The appellant argued that a bank statement entry proved a debt transfer, but the court found no evidence of an agreement between the parties. The court ruled that an accountant is not authorized to conclude debt assumption contracts without a specific mandate, and the appellant failed to prove such authority existed.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o parnični postopki (ZPP) 353. člen; Zakon o parnični postopki (ZPP) 154. člen in 165. člen: An accountant lacks the authority to conclude contracts for debt assumption without a specific mandate, and the burden of proving such authority lies with the party claiming it.

Schlagwörter

KI-generiert
accountant authority debt assumption contract bank statement evidence burden of proof appellate review contract formation ZPP appeal bestrittene Forderung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba (2. in 3. točka izreka sodišča prve stopnje). Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

V okviru opravljanja poslov računovodkinja ni pooblaščena sklepati pogodb o prevzemu dogla.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo deloma ugodilo tožbenemu zahtevku in je zato vzdržalo sklep o izvršbi v veljavi za 418.211,00 SIT s pripadki (1. točka izreka). V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo (2. točka izreka) ter tožeči stranki naložilo, da mora povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 89.546,00 SIT (3. točka izreka). Tožena stranka se zoper sodbo ni pritožila, tožeča stranka pa se je pritožila zoper 2. in 3. točko izreka. Uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično nepravilne uporabe materialnega prava.

Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je bila vročena toženi stranki v odgovor, ki pa ga ni vložila. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnica neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je glede na trditve in predložene dokaze pravdnih strank dejansko stanje ugotovilo v zadostnem obsegu in pravilno.

Tožeča stranka tudi v pritožbi vztraja pri svojih trditvah, da je tožena stranka z zapisom na izpisku odprtih postavk "obresti S. d.d. 1.660.732,20 SIT" (priloga A1) prevzela dolg tožničine dolžnice S. International d.d.. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da prevzem dolga predstavlja pogodbo med (prvotnim) dolžnikom in novim dolžnikom. Sporni zapis že zato, ker ni nikjer izkazano, da bi obstajal dogovor med S. International in toženo stranko, da le-ta prevzame njen dolg, ne more dokazovati prevzema dolga. Sodišče prve stopnje pa je tudi povsem pravilno ocenilo vsebino spornega zapisa, ko je zaključilo, da ta zapis ne vsebuje bistvenih elementov pogodbe o prevzemu obveznosti.

Bistveni element take pogodbe je jasna izjava volje tistega, ki naj bi prevzel obveznost drugega, da prevzame obveznost drugega. Take izjave pa na izpisku odprtih postavk ni. Zapis "obresti S. d.d." take izjave volje ne vsebuje. Ker take jasno izražene volje s strani tožene stranke na navedeni listini ni, tudi ni moglo priti do prevzema dolga oziroma pristopa k dolgu s strani tožene stranke, pa naj bi tak zapis na izpisku odprtih postavk dala oseba, ki je sicer pooblaščena za sklepanje poslov pri toženi stranki, ali pa računovodkinja, kot je bilo to v tem primeru.

Omenjeni zapis zato za toženo stranko ni ustvaril zatrjevanih obveznosti. Sodišče prve stopnje je zapis na izpisku odprtih postavk pravilno ocenilo in pravilno zaključilo, da tožeča stranka (na njeni strani je bilo v zvezi s tem trditveno in dokazno breme) ni ponudila ustreznih dokazov, da je tožena stranka prevzela dolg S. International d.d.. Če pa bi že sporni zapis bilo mogoče opredeliti kot izjavo tožene stranke, da prevzame dolg oziroma pristopi k dolgu S. International d.d., pa se sodišče druge stopnje v celoti strinja z nadaljnjimi zaključki sodišča prve stopnje, da v okvir vodenja računovodstva ne sodi pooblastilo za sklepanje pogodb, s katerimi se prevzamejo obveznosti za pravno osebo.

Zato je pravilno zaključilo, da računovodkinja v okviru svojega dela ni bila pooblaščena skleniti take pogodbe. Da je ta oseba imela drugačna pooblastila kot pooblastila, ki ji gredo po zaposlitvi, bi morala dokazovati tožeča stranka in ne tožena stranka kot smiselno v pritožbi očita tožeča stranka. Dejstvo je, da tožeča stranka tega ni dokazovala, zato neutemeljeno očita, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati Rodetovo, pogledati pogodbo o njeni zaposlitvi in ugotoviti, ali je ravnala skladno z navodili pooblaščenih oseb.

Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni niti trdila niti dokazovala, da je Rodetova imela pooblastilo za sklenitev pogodbe o prevzemu obveznosti. Tožeča stranka tudi ni trdila, da je sporni zapis na izpisku odprtih postavk posledica kakšnega izrecnega dogovora med tožečo in toženo stranko, ali dogovora med toženo stranko in dolžnikom S. International d.d.. Iz navedenega je razvidno, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in v zadostnem obsegu in da je na ugotovljeno dejansko stanje tudi materialno pravo pravilno uporabilo, ko je tožbeni zahtevek v spornem znesku zavrnilo.

Pritožbeno sodišče tudi ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo na podlagi 353. čl. ZPP potrdilo. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP).