Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sklep II Cpg 662/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.662.2000 KI-generiert

Court dismisses debtor's objection to enforcement order as no reminder was legally required before execution.

Geschäftsnummer VSL sklep II Cpg 662/2000
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The court dismissed the debtor's objection to an enforcement order based on a missing payment reminder, ruling the objection inadmissible. The debtor argued that a formal reminder was necessary to trigger the obligation to pay, but the creditor contended that sending invoices sufficed as proof of the agreed debt. The court held that creditors are not legally required to send reminders before enforcement, and since the debtor failed to substantiate specific legal grounds for the objection, the enforcement order was confirmed.

Legislator-Regeste

KI-generiert

ZIZ 15. člen; ZPP 365. člen: A creditor is not obligated to send a reminder to a debtor before initiating enforcement proceedings for a claim, and an unexplained objection lacking specific legal grounds is inadmissible.

Schlagwörter

KI-generiert
enforcement proceedings payment reminder obligation inadmissible objection enforcement order creditor's duty debt collection procedural objection unbezahlte Rechnungen

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
ZIZ 15. člen
ZPP 365. člen
ZPP 350. člen
ZPP 366. člen
ZIZ 55. člen
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Upnik pred začetkom izvršbe zaradi izterjave svoje terjatve ni dolžan dolžnika opominjati na njegovo obveznost, ki tudi sicer ne nastane z opominom niti z izdajo računa (ta je le potrditev dogovorjenega).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neutemeljen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da je sklep napačen "v prvi alinei druge točke drugega odstavka predloga sklepa za izvršbo"; hkrati pa je ugovarjal stroškom. Zaradi likvidnostnih težav je obveznosti do upnikov poravnaval s krajšimi zamudami. Če bi ob zapadlosti računa dobil opomin, bi svoje obveznosti poravnal. Ker ni prejel nobenega obvestila, pa ne priznava stroškov sodnega postopka.

V odgovoru na ugovor je upnik navedel, da je dolžniku poslal račune. Predlog za izvršbo je vložil več kot leto dni po njihovi zapadlosti, zato dolžniku ni bil več dolžan pošiljati opominov. Ugovor ni utemeljen. Iz dolžnikove navedbe, da "bi svoje obveznosti poravnal, v kolikor bi (od upnika) dobil kakršenkoli opomin", izhaja, da ne ugovarja tistemu delu izpodbijanega sklepa, s katerim mu je bilo naloženo, naj plača terjatev (1. tč. izreka izpodbijanega sklepa); zato je potrebno ugovor presojati v okviru razlogov iz 55. člena ZIZ (3. odst. 62.

člena ZIZ).

2. odst. 53. člena ZIZ določa, da mora biti ugovor obrazložen; ugovor pa je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo (iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja, št. II/99). Dolžnik navedbe, da "je predlog za izvršbo napačen v prvi alinei druge točke drugega odstavka", ni obrazložil oz. konkretiziral, zato je ni mogoče preizkusiti. Navedba, da ni prejel opomina za plačilo svojih obveznosti do upnika, pa ni pravno upošteven ugovorni razlog. Kot je navedel tudi upnik v odgovoru na ugovor, upnik namreč pred začetkom izvršbe zaradi izterjave svoje terjatve ni dolžan dolžnika opominjati na njegovo obveznost, ki tudi sicer ne nastane z opominom niti z izdajo računa (ta je le potrditev dogovorjenega).

Sodišče prve stopnje je tako najprej pravilno štelo, da je dolžnik sklep o izvršbi izpodbijal samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo (3. odst. 62. člena ZIZ); nato pa je pravilno ugotovilo, da ugovor ni utemeljen in ga poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ); zato je ugovor kot neutemeljen zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).