Appeal granted; temporary order against gambling spouse's property disposal upheld due to risk of asset dissipation.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Dejstvo, da je eden izmed zakoncev hazarder ter da je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik stanovanja, ki predstavlja skupno premoženje, predstavlja nevarnost, da bo delitev skupnega premoženja onemogočena oziroma na škodo drugega zakonca.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se nasprotnemu udeležencu prepovedalo vsako razpolaganje, odtujitev ali bremenitev nepremičnine trosobnega stanovanja v bloku B v soseski BS v L. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki se izrecno ne sklicuje na nobenega izmed pritožbenih razlogov ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da bo predlogu ugodeno. Pritožnica navaja, da je že v predlogu izkazala njegovo utemeljenost. Tako uvodoma izpostavlja dejstvo, da se je bila iz stanovanja primorana izseliti s šestletnim otrokom, ob tem da je sama v sedmem mesecu nosečnosti.

Že to, da je morala oditi k staršem v Celje, čeravno je zaposlena v Ljubljani, predstavlja po pritožničinem dovoljšen razlog za ugoditev predlogu. Vnovič navaja, da je mož hazarder ter je zaradi tega podana nevarnost razpolaganja s premoženjem, ki sta ga ustvarila v času trajanja zakonske zveze. Dalje pravi, da takrat žal še ni imela v rokah zdravstvene dokumenatcije, ki bi to potrjevala. Poleg dopisa Psihiatrične klinike prilaga še potrdilo družbe OBAD d.o.o., iz katerega naj bi bilo razvidno, da ji je nasprotni udeleženec onemogočil vstop v stanovanje.

Izpodbjani sklep naj bi bil napačen: predlagateljica je želela zgolj zavarovati stanovanje, za katerega naj bi mož resno grozil, da ga bo prodal oziroma naj bi na CSD celo izjavil, da je že prodano. Pritožba je utemeljena. Če bi se pritožničine navedbe o zasvojenosti nasprotnega udeleženca z igrami na srečo in alkoholom izkazale za resnične, nedvomno predstavljajo takšno dejstvo, ki ustreza abstraktnemu dejanskemu stanu iz 2.odstavka 272.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Ta kot eno izmed predpostavk, ki jih mora predlagatelj začasne odredbe izkazati za verjetno, določa tudi "nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena." Predlagateljica je že ob vložitvi predloga navajala, da je mož hazarder ter naj bi zato grozila nevarnost, da bo nepremičnino prodal.

Predlagateljica je obenem predlagala tudi dokaz: zaslišanje strank. Sodišče naroka ni razpisalo ter tako tudi ni izvedlo predlaganega dokaza, obenem pa je štelo, da predlagateljica ni izkazala za verjetno, da ji bo nastala nenadomestljiva škoda. Pritožbeno sodišče s temi razlogi ne soglaša in ugotavlja, da je ostalo dejansko stanje v tej smeri nerazčiščeno, zato je pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo (355.člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ). Sodišče prve stopnje naj v novem postopku izvede predlagane dokaze ter predlogu ugodi, če se bodo predlagateljičine navedbe izkazale za verjetne.

Ob tem pa velja dodatno opozoriti še na določbo 270/3 čl. ZIZ, ki določa, da upniku ni potrebno dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.