Appeal dismissed; client must allow contractor to fix non-fatal work defects under ZOR 620.

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. Zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne

[JEDRO]

V primeru, če ima izvršeni posel napako, ki ni taka, da bi bilo delo neuporabno, mora naročnik dovoliti prevzemniku, da napako odpravi. Ker tega tožena stranka kot naročnik spota ni storila, se z njenimi obširnimi pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ustreznost oziroma neustreznost kvalitete izdelka, sodišče ni ukvarjalo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da mora plačati tožeči stranki 406.765,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.9.1995 dalje (1. tč. izreka), pobotni ugovor tožene stranke pa zavrnilo (2. tč. izreka) in naložilo toženi stranki, da mora plačati tožeči stranki njene pravdne stroške (3. tč. izreka). Proti sodbi je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. ZPP/77 in predlaga spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo odločilno dejansko okoliščino, da je tožena stranka tožeči stranki reklamirala posneti material in da je bila tožeča stranka pripravljena napake odpraviti ter da je ta predlog tožena stranka zavrnila. Odprava napak bi bila povezana s prevelikimi stroški, ki bi presegali stroške snemanja novega spota, poleg tega pa nihče v Sloveniji ne razpolaga z ustrezno tehnično opremo za odpravo napak. Iz povedanega torej izhaja, da je izdelek dejansko imel napake in da je tožena stranka odpravo teh napak zavrnila.

Tega pa ni storila iz razlogov, ker delo ne bi bilo uporabno ali opravljeno v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi določili, pač pa, kot ponavlja v pritožbi. Zato je sklicevanje pritožnika na določilo 619. čl. ZOR neutemeljeno, trditev o tem, da je tožena stranka pogodbo razdrla, pa nedovoljena pritožbena novota. Po določilu 1. odst. 496. a čl. ZPP je namreč v pritožbi v gospodarskih sporih dovoljeno navajati nova dejstva le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih ni mogel navajati, do konca glavne obravnave, tega pa pritožnik ne zatrjuje.

Sicer pa ima po določilu 618. čl. ZOR prevzemnik pravico odkloniti odpravo napak iz razlogov nesmotrnosti popravila, ne pa naročnik. V 1. odst. 620. čl. ZOR je določeno, da mora v primeru, če ima izvšeni posel napako, ki ni taka, da bi bilo delo neuporabno, naročnik dovoliti prevzemniku, da napako odpravi. Ker tega tožena stranka kot naročnik spota ni storila, se sodišče z njenimi obširnimi pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ustreznost oziroma neustreznost kvalitete izdelka, ni ukvarjalo (1. odst. 375. čl. ZPP/77). Pritožba pravilno opozarja na določilo 300.

čl. ZPP/77, po katerem se izvedba dokazov odredi s sklepom (1. odst.), predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, pa sodišče zavrne (2. odst.). Res je tudi, da je tožeča stranka predlagala ogled posnetega materiala in da temu dokazu prvostopno sodišče ni sledilo niti ga ni kot neutemeljenega zavrnilo. Ker pa manjkajoči sklep ne more vplivati na pravilnost in zakonitost prvostopne sodbe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka prvostopno sodišče ni zagrešilo. Ker tudi ostali uveljavljani pritožbeni razlogi niso padni, je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo le še v okviru uradnega preizkusa iz 2. odst. 353.

čl. ZPP/77. Pri tem ni zasledilo niti absolutne bistvene kršitve, določil pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP/77, niti nepravilne uporabe materialnega prava. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (368. čl. ZPP/77). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odst. 166. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP.