Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sklep II Cpg 697/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.697.2000 KI-generiert

Appeal allowed: claims arising after compulsory settlement initiation remain enforceable under general execution law.

Geschäftsnummer VSL sklep II Cpg 697/2000
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court overturned the first-instance judgment that rejected a creditor's enforcement request based on a certificate of debt. The creditor argued that the debt arose after the compulsory settlement procedure began, while the lower court had dismissed the claim under settlement-specific rules. The court ruled that compulsory settlement only covers debts existing at its start, leaving post-initiation debts enforceable under general execution law, thus remanding the case for a new decision.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o izvršbi in zavarovanju; Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji: Claims arising after the initiation of compulsory settlement proceedings are not covered by the settlement and remain enforceable under general execution law provisions.

Schlagwörter

KI-generiert
compulsory settlement enforcement proceedings post-initiation claims execution law debt recognition remand for decision creditor rights

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
1. odstavek 36. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji
3. odstavek 165. člen Zakona o pravdnem postopku

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. III Ips 188/99
tudi sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. III Ips 188/99 in III Ips 46/2000), upnik pa jih lahko tudi prisilno izterja v skladu s splošnimi določbami izvršilnega prava.
III Ips 46/2000
Supreme Court allows protection request, voiding lower court rulings on enforcement of post-bankruptcy claims.

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Upnikovi pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Prisilna poravnava na terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ne učinkuje in jih mora dolžnik poravnati, kot se glasijo, upnik pa jih lahko tudi prisilno izterja po splošnih določbah izvršilnega prava.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da gre za terjatve, ki so nastale po uvedbi prisilne poravnave, zato bi sodišče moralo predlogu za izvršbo ugoditi.

Pritožba je utemeljena.

S prisilno poravnavo so zajete samo terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave (prim. 4. točko 29. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji -ZPPSL), samo te terjatve se v postopku prisilne poravnave ugotavljajo, samo nanje učinkuje potrjena prisilna poravnava, četudi jih morda upniki v postopku niso prijavili (prim. 3. odst. 59. člena, 1. odst. 62. člena in 2. odst.

64. člena ZPPSL). ZPPSL nima nobenih določb o terjatvah, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave, iz česar na podlagi sklepanja po nasprotnem razlogovanju (argumentum a contrario) izhaja, da prisilna poravnava na te terjatve ne učinkuje in jih mora dolžnik poravnati, kot se glasijo (prim. tudi sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. III Ips 188/99 in III Ips 46/2000), upnik pa jih lahko tudi prisilno izterja v skladu s splošnimi določbami izvršilnega prava.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil nad dolžnikom začet postopek prisilne poravnave dne 15.9.1998, terjatve, ki jih v obravnavanem postopku izterjuje upnik, pa so nastale v letu 1999 (računa v prilogah A10 in A11 se sklicujeta na pogodbi z dne 25.3.1999 oz. 30.1.1999, računi A2-A9 pa na naročilnice z dne 25.3. oz. 10.3.1999), torej že po začetku prisilne poravnave. Glede na povedano v prejšnjem odstavku je možno določila 1. odst. 36. čl. ZPPSL uporabiti samo glede terjatev, nastalih pred začetkom postopka prisilne poravnave, za kar pa v konkretni zadevi ne gre. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialnopravne določbe ZPPSL in v posledici sprejelo napačno odločitev, saj ne bi smelo zavrniti upnikovega predloga za izvršbo zaradi izterjave terjatev, ki so nastale po začetku prisilne poravnave nad dolžnikom.

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. čl.

Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje obravnava upnikov predlog v skladu z določili ZIZ. Ob tem pritožbeno sodišče pripominja, da je utemeljena pritožbena navedba, da je potrebno stranki, ki ima pooblaščenca, pisanja vročati preko pooblaščenca in ne neposredno stranki (1. odst. 137. čl. ZPP v zvezi s 15. čl.

ZIZ).

Ker je sodišče druge stopnje odločbo prvostopnega sodišča razveljavilo, je odločitev o upnikovih stroških pritožbe na podlagi 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pridržalo za končno odločbo.