Appeal against enforcement change order dismissed; creditor cannot challenge substantive enforcement content after procedural modification.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe court dismissed the debtor's appeal against a first-instance decision permitting a change of enforcement means from pension garnishment to personal seizure. The debtor argued the original seizure was invalid due to the decedent's death and requested consideration of their financial hardship, while also contesting liability for survey and enforcement costs. The court ruled that once a change of enforcement means is granted, the creditor loses the right to challenge the substantive content of the original enforcement order, and the debtor's financial situation or cost disputes do not justify overturning the procedural modification.
Legislator-Regeste
KI-generiertZakona o izvršbi in zavarovanju, tretji odstavek 34. člena; Upnik, ki je v ugovoru zoper sklep o dovoljeni spremembi izvršilnega sredstva izpodbijal vsebino sklepa o izvršbi, ne more več izpodbijati te vsebine.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertZitierte Rechtsprechung
KI-generiertVolltext
Ugovor se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Upnik v ugovoru zoper sklep s katerim je bila dovoljena le sprememba izvršilnega sredstva, ne more več izpodbijati vsebine sklepa o izvršbi.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnice z izpodbijanim sklepom dovolilo spremembo izvršilnega sredstva in sklenilo, da se izvršba nadaljuje z žepnim rubežem dolžnika DP.
Zoper sklep pravočasno ugovarja dolžnik. V ugovoru navaja, da je Okrajno sodišče v Radovljici dne 2.9.1996 izdalo sklep o izterjavi pravdnih stroškov z rubežem prejemkov NP, ki pa je bila ob prejemu sklepa že pokojna. Po pokojni materi sta ostala dva dediča, zato izpodbijani sklep ni pošten. Dolžnik je invalid, preživlja dve hčeri, ima skromne dohodke in prosi, da se to pri odločitvi upošteva. Dolžnik tudi zatrjuje, da iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžan poravnati tudi stroške, ki bodo nastali z geometrsko odmero ter izvršilne stroške; vendar pa je Višje sodišče v Ljubljani v sklepu III Cp 667/95 z dne 7.12.1995 odločilo, da dolžniki ne nosijo stroškov geometrske odmere. Izvršilnih stroškov pa upnica v predlogu za izvršbo ni priglasila, zato sodišče o njih ni odločalo.
Ugovor ni utemeljen.
V skladu z določbo tretjega odstavka 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ; Ur.l.RS 51/98) lahko sodišče prve stopnje na upnikov predlog, namesto že dovoljenih sredstev, dovoli izvršbo z drugimi sredstvi in na drugih predmetih. V vlogi z dne 5.3.1997 je upnica predlagala, da se namesto dovoljene izvršbe z rubežem pokojnine dolžnice NP opravi izvršba z žepnim rubežem dolžnika DP. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno in v skladu z določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ dovolilo predlagano spremembo izvršilnega sredstva.
Upnik v ugovoru zoper sklep, s katerim je bila dovoljena le sprememba izvršilnega sredstva, ne more več izpodbijati vsebine sklepa o izvršbi (izvršba pa se bo seveda opravila le v obsegu, kot je bil dovoljen s sklepom o izvršbi opr. št. I 19/95-3, spremenjenim s sklepom opr. št. I 19/95-10). Tudi sicer pa dolžnikovo slabo premoženjsko stanje ni razlog, ki bi ga bilo v skladu z določbami ZIZ mogoče upoštevati.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno zatrjevanje v zvezi s stroški geometrske odmere in izvršilnimi stroški. Izpodbijani sklep namreč, kot je bilo pojasnjeno, glede obsega izvršbe, ne more posegati v pravnomočen sklep opr. št. I 19/95-10, iz katerega jasno izhaja, da dolžniki niso dolžni plačati stroškov geometrske odmere, niti stroškov izvršilnega postopka.
Glede pritožbenih trditev, da je pritožnik le eden od dedičev po pokojni materi, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pritožnik eden od solidarnih dolžnikov na podlagi pravnomočne sodbe. V tem primeru ima upnica pravico, da dolg izterja od katerega koli izmed dolžnikov, zato je tudi v tem delu dolžnikova pritožba neutemeljena.
Ugovorni razlogi torej niso podani; v postopku na prvi stopnji pa tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur.l.RS 26/99), na katere mora pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti.
Zato je bilo potrebno ugovor na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljen zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.