Appeal dismissed; agreement on property purchase validly substituted alimony obligation despite coercion claim.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnica sama krije stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V konkretnem primeru je podan ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ, ki preprečuje izvršbo. V sporazumu, ki sta ga sklenili zakonita zastopnica upnice in dolžnik se je zakonita zastopnica upnice strinjala z nakupom stanovanja na naslovu X. ulica 10 v kraju Y.. Z nakupom te nepremičnine je sprejela dolžnikovo obveznost iz ločitvenega sporazuma, ob tem pa se je tudi zavezala, da od dolžnika ne bo zahtevala plačevanja preživnine do hčerkinega 18. leta starosti. Ta sporazum je dopusten sporazum o nadomestni izpolnitvi preživninske obveznosti dolžnika (po 1. odst. 308. člena ZOR). V postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevano dejstvo, da je bila zakonita zastopnica upnice v podpis takega sporazuma "prisiljena", pa v tem postopku ne more biti pravno upoštevano. Sporazum namreč še vedno velja, saj upnica niti ni zatrjevala, da bi že dosegla prenehanje tega pravnega razmerja (po 1. odst. 112. člena ZOR).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugovoru dolžnika ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in izvršbo ustavilo. Odločilo pa je tudi, da je upnica v roku 8 dni dolžna dolžniku povrniti njegove izvršilne stroške, odmerjene na 97.049,40 SIT.

Zoper ta sklep se je upnica pritožila iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navedla je, da je uradni zaznamek z dne 6.2.1995 ničen, saj gre za spremembo sporazuma o razvezi zakonske zveze in ureditvi premoženjskih razmerij z dne 14.7.1993. Tak sporazum pa bi po takrat veljavnih predpisih moral overiti sodnik, po predpisih iz leta 1995 pa bi bilo potrebno skleniti sporazum v obliki notarskega zapisa. Če bi sledili zaključku sodišča prve stopnje, tako T... iz naslova premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, ni dobila ničesar, niti nima pravice v imenu hčerke zahtevati preživnine.

Takšno stališče pa je nesprejemljivo. Zakaj sta se bivša zakonca odločila za formalen prepis stanovanja na mladoletno hči je irelevantno. Dejstvo pa je, da je bilo stanovanje kupljeno iz denarja za prodano hišo in plačano iz deleža, ki je šel T... Upničina terjatev tako ni prenehala in v konkretnem primeru ni šlo za drugačen način izpolnitve preživninske obveznosti. Zadevo bi bilo tako potrebno obravnavati v kontekstu s sporazumom o razvezi zakonske zveze z dne 14.7.1993, sodišče pa bi moralo najprej rešiti vprašanje veljavnosti uradnega zaznamka z dne 6.2.1995. Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljene so pritožbene navedbe upnice, da sporazum, ki sta ga dne 6.2.1995 sklenili zakonita zastopnica upnice in dolžnik, ni veljaven iz razloga, ker ni bil sklenjen skladno z določbo 2. odst. 62. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ki je ob času sklenitve tega sporazuma po drugi alineji 2. odst. 129. člena Zakona o notariatu že prenehala veljati) oz. v obliki notarskega zapisa (po 1. točki 47. člena Zakona o notariatu). Zakonska zveza med zakonito zastopnico upnice in dolžnikom je bila namreč s sodbo Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enota v Novem mestu, opr. št. P 406/93 z dne 14.9.1993, razvezana. Gornja določba Zakona o notariatu sicer predpisuje obliko, v kateri mora biti sklenjena pogodba o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema. Toda v konkretnem primeru te določbe ni mogoče uporabiti, saj je bil sporazum z dne 6.2.1995 sklenjen že po razvezi razvezi zakonske zveze.

Z zgoraj citirano sodbo pa je bila določena tudi preživninska obveznost dolžnika, ki skupaj s priloženimi obvestili pristojnega centra za socialno delo o uskladitvah preživnin upnici predstavlja izvršilni naslov za izterjavo njene denarne preživninske terjatve. V sporazumu, ki sta ga sklenili zakonita zastopnica upnice in dolžnik dne 6.2.1995, se je zakonita zastopnica upnice strinjala z nakupom stanovanja na naslovu D... Z nakupom te nepremičnine je sprejela dolžnikovo obveznost iz ločitvenega sporazuma, ob tem pa se je tudi zavezala, da od dolžnika ne bo zahtevala plačevanja preživnine do hčerkinega 18. leta starosti. Tak sporazum ne predstavlja odpovedi pravici do preživnine (v smislu 128. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), kot je to pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, saj gre za dopusten sporazum o nadomestni izpolnitvi preživninske obveznosti dolžnika (po 1. odst. 308. člena ZOR). V postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevano dejstvo, da je bila zakonita zastopnica upnice v podpis takega sporazuma "prisiljena", pa v tem postopku ne more biti pravno upoštevno. Sporazum z dne 6.2.1995 namreč še vedno velja, saj upnica niti ni zatrjevala, da bi že dosegla prenehanje tega pravnega razmerja (po 1. odst. 112. člena ZOR).

Ker je tako podan ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ, ki preprečuje izvršbo in ki ga je dolžnik zatrjeval v postopku pred sodiščem prve stopnje, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

Neutemeljeno pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o stroških temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker upnica s pritožbo ni uspela, sama nosi stroške tega pritožbenega postopka (5. odst. 38. člena ZIZ).