Unfounded objection treated as appeal; court rejects appeal due to lack of reasoned objection under ZIZ.
Slowenien (SI)
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe higher court dismissed the appeal, upholding the first instance court's decision to treat the defendant's objection as an appeal. The defendant argued they were surprised by the enforcement order and had arranged a meeting to resolve the debt, but failed to provide a reasoned objection with facts and evidence as required by law. The court ruled that because the objection was not substantiated according to the Enforcement Act, it was deemed unfounded, and the appeal was therefore rejected.
Legislator-Regeste
KI-generiert2. odst. 53. in 2. odst. 54. člen ZIZ: If a defendant's objection to an enforcement order is not reasoned according to the law, the higher court must decide on it as an appeal, and the objection is considered unfounded.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVolltext
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
O ugovoru, ki ni obrazložen, in torej neutemeljen, je sodišče druge stopnje odločalo kot o pritožbi.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 3,263.504,30 SIT s pripadki.
Dolžnik je vložil ugovor, v katerem je navedel, da niso prejeli ne pisnega ne ustnega odgovora upnika za ureditev nastale situacije in so presenečeni nad sklepom o izvršbi, še posebej, ker so se ob primopredaji poslovnih prostorov dogovorili za sestanek, na katerem bi poiskali sprejemljivo rešitev. S predajo zadeve na sodišče so povzročili še dodatne nepotrebne stroške.
Sodišče prve stopnje je ravnalo po 2. odst. 54. čl. ZIZ. Ugotovilo je, da ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen in ga je zato poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno in zakonito, ko je iz razloga, da dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni obrazložil v skladu z 2. odst. 53. čl. ZIZ-a, ugovor poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Po 2. odst. 53. čl. mora namreč biti ugovor obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Iz navedbe dolžnika v ugovoru pa ni mogoče zaključiti, da je dolžnik navedel takšna dejstva, ki bi v eventuelnem pravdnem postopku lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, torej takšna dejstva, ki bi utemeljevala razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej v pravdnem postopku. Poleg tega pa za svoje trditve v ugovoru tudi ni predložila nobenih dokazov, tako da je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ugovor ni obrazložen in zato ga je šteti kot neutemeljenega. Ne obstojijo tudi razlogi iz 2. odst. 55. čl. ZIZ, zato je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje po 2. tč. 380. čl.
ZPP v zvezi s 15 čl. ZIZ.