Appeal dismissed: Debtor's execution objection must cite facts arising after the enforceable title, not pre-existing ones.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

[JEDRO]

Dolžnik je v ugovoru navedel dejstva, ki bi jih moral uveljavljati že v postopku iz katerega izhaja plačilni nalog.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika, dne 27.01.1999, izdalo sklep o izvršbi, na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilnem nalogu Okrožnega sodišča v ..., opr. št. I Plg 79/98 z dne 18.08.1998. Dolžnik je zoper navedeni sklep o izvršbi pravočasno ugovarjal.

Navedel je, da pri upniku predmetne storitve ni naročil in da v dokaz prilaga pogodbo, ki z njegove strani ni podpisana. Nadalje je navedel, da je v zaključnici natančno navedena kontaktna oseba, na njej pa je tudi njen podpis. Po navedbah dolžnika gre za NN, ki je uradno postal novi najemnik poslovnega lokala na X. Ta novi najemnik pa si je očitno "sposodil" njegovo štampiljko. Dolžnik v ugovoru nadalje trdi, da je upnika nekajkrat opozoril, da ni ne naročnik in ne dolžnik. Sodišču pa je predlagal, da zasliši udeležene v predmetni tožbi.

Sodišče prve stopnje je v skladu s 57. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ) upnika pozvalo, da na ugovor dolžnika odgovori in ga pri tem opozorilo na posledice po 1. odst. 58. člena ZIZ.

Upnik je na ugovor pravočasno odgovoril in predlagal, da se ugovor zavrne, saj v njem ni dejstev ali dokazil, ki bi ga opravičevala.

Upnik je podrobno odgovoril na navedbe dolžnika in zatrdil, da je bila pogodba podpisana in da bo dolžnik morebitne nesporazume s NN moral urediti sam. Meni tudi, da dolžnik ni navedel nobenega razloga za ugovor po 55. členu ZIZ.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Vendar pa je dolžnik pri ugovoru, zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, omejen na razloge, ki preprečujejo izvršbo (1. odst. 55. člena ZIZ). Dolžnik je v ugovoru navedel dejstva, ki bi jih moral uveljavljati že v postopku, iz katerega izhaja plačilni nalog. V izvršilnem postopku, v katerem sodišče plačilni nalog, ki predstavlja izvršilni naslov, le še prisilno izvrši, pa lahko dolžnik ugovarja le v primeru, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti plačilnega naloga (8. točka 1. odst. 55. člena ZIZ). Dolžnik takega dejstva v ugovoru ni navedel in ker sklepu o izvršbi tudi ni ugovarjal iz drugih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo, sodišče druge stopnje zaključuje, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je dolžnikov ugovor štelo za neutemeljenega.

Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še v okviru kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 55. čl. ZIZ in 2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o izvršbi v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).