Appeal against a court order to supplement a denationalization application is inadmissible under ZPP. Appeal against a court order to supplement a denationalization application is inadmissible under ZPP.
Slowenien (SI)
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe first-instance court ordered the applicant to complete their denationalization request under Article 109 of the Civil Procedure Act. The applicant filed a lay appeal arguing the administrative organ lacked jurisdiction and the initial request was sufficient. The appellate court rejected the appeal as inadmissible because orders to correct incomplete filings are procedural management acts, not subject to appeal.
Legislator-Regeste
KI-generiertArticle 109 of the Civil Procedure Act; Article 367 of the Civil Procedure Act: Appeals against procedural orders issued by the court to correct incomplete applications are inadmissible as they concern intermediate procedural matters rather than the substantive outcome of the case.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Pritožba se z a v r ž e kot nedovoljena.
[JEDRO]
Zoper sklep, s katerim sodišče pozove predlagatelja, da v skladu z določbo čl. 109 ZPP dopolni predlog za denacionalizacijo, ni pritožbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pozvalo predlagateljico, da v roku 45 dni dopolni predlog za denacionalizacijo in da navede tista dejstva, ki so po 62. členu Zakona o denacionalizaciji nujna.
Predlagateljica se je zoper sklep pravočasno pritožila z laično pritožbo. V pritožbi navaja, da je pri upravnem organu v Občini Ž.
vložila zahtevek za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč in da je organ tudi stvarno pristojen po 3. in 54. členu ZDEN. Zahtevek za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč je po njenem mnenju vseboval vse pisne podatke in listine, ki jih določa 62. člen ZDEN, saj bi v nasprotnem primeru na to reagiral že upravni organ. Meni, da je stvarno pristojen za odločanje o njenem zahtevku upravni organ in ne sodišče, kar izhaja tudi iz listin. Meni tudi, da je upravni organ ravnal napačno, ko je njen zahtevek odstopil sodišču.
Pritožba ni dovoljena.
Zoper sklep je dovoljena pritožba le praviloma, ne pa tudi vedno,kot je to določene pri pritožbi zoper sodbo. Tako pozna ZPP tri vrste sklepov: sklepe, zoper katere je dovoljena posebna, samostojna pritožba, sklepe, ki so izpodbojni le z nesamostojno oz. z pridržano pritožbo in zoper te ni posebne pritožbe in pa sklepa, zoper katere sploh ni dovoljena pritožba. Takšni sklepi postanejo takoj pravnomočni in tudi izvršljivi, kolikor nalagajo stranki ali drugim osebam kakšne dajatve. Zakon ne dovoljuje pritožbe zato, ker stoji na stališču, da ti sklepi ne morejo vplivati na meritorni izid zadeve in da z njimi niso prizadeti upravičeni interesi strank. Med takšne sklepa pa spada tudi sklep, s katerim sodišče prve stopnje med pripravami za glavno obravnavo v skladu z določbo čl. 278 ZPP iz 1977. leta odloča o ukrepih za popravo vlog. Tako zoper sklep sodišča, ki ga to izda po 109. členu, ko stranko pozove na popravo nepopolne vloge, ni pritožbe, ker gre za sklepe procesnega vodstva. S tem sklepom namreč sodišče odloči o nekem vmesnem vprašanju, zagotovi normalen tek postopka na tak način, da se lahko o zahtevku odloči čim prej. Šele ko bo sodišče štelo, da predlagatelj oz. tožena stranka ni reagirala pravilno in vloge ni popravila, bo lahko takšno vlogo zavrglo in zoper ta sklep bo stranka imela pritožbo. Glede na to je moralo pritožbeno sodišče v skladu z določbo čl. 367 ZPP zavreči pritožbo kot nedovoljeno.