Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sklep II Cp 1173/94 ECLI:SI:VSLJ:1994:II.CP.1173.94 KI-generiert

Divorce appeal allowed; court remands divorce case to first instance for new trial on alimony.

Geschäftsnummer VSL sklep II Cp 1173/94
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court partially allowed the defendant's appeal against the first-instance judgment granting alimony to the plaintiff after the divorce. The defendant argued that the lower court failed to properly assess the reasons for the breakdown of the marriage and incorrectly applied the law regarding the plaintiff's financial situation. The court agreed that the first instance did not sufficiently evaluate the standard of living both parties would enjoy post-divorce, leading to a remand for a new trial on alimony.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih 81. člen; 370. člen ZPP: Reasons for the breakdown of the marriage are relevant for alimony only if the claimant caused the breakdown, otherwise the court must assess the standard of living both parties would enjoy post-divorce.

Schlagwörter

KI-generiert
divorce alimony breakdown of marriage standard of living remand for retrial financial support Zakon o zakonski zvezi ZPP Lebenshaltungskosten

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
81. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
370. člen ZPP
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (drugi odstavek izreka) se razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Vzroki za nevzdržnost zakonske zveze so pri odločanju o preživnini razvezanemu zakoncu pomembni le tedaj, ko bi preživnino zahteval zakonec, ki je povzročil nevzdržnost zakonske zveze (npr. zaradi grobega in grdega ravnanja z drugim zakoncem), tako da bi bila preživnina za drugega zakonca očitno krivična.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, toženca pa zavezalo, da mora tožnici plačevati mesečno po 10.000,00 SIT preživnine od 1.3.1994 dalje. Višji preživninski zahtevek je zavrnilo. Zoper odločbo o preživnini se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženec in predlaga spremembo. Zatrjuje, da sodišče ni pravilno uporabilo določbe 81. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Tožnica je resda v bolniškem staležu, vendar prejema osebni dohodek in je v delovnem razmerju.

Zato je zmoten zaključek, da je nepreskrbljena. Ker tudi ne živi v najemniškem ali podnajemniškem stanovanju, ji ni treba plačevati najemnine. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne določa, da mora po razvezi ostati materialno stanje vsakega od razvezanih zakoncev tako, kot je bilo pred razvezo. Sicer pa je bistveno, da ima tožnica sredstva za življenje. Pri ugotavljanju razlogov, zaradi katerih je prišlo do nevzdržnosti zakonske zveze, se je sodišče oprlo zgolj na tožničino izpovedbo, ne da bi pojasnilo, zakaj tožencu ni verjelo.

O vzrokih za nevzdržnost bi moralo izvesti še druge dokaze, saj zgolj nasprotujoče si izpovedbe strank še niso dovolj. Res je, da dolžnik ni dolžan preživljati svojega sina, ki je že polnoleten in nima službe. Takšna dolžnost ni določena v zakonu, gre pa za moralno dolžnost staršev, da pomagajo svojim otrokom. Sodišče bi moralo to upoštevati. Dejstvo, da sin strank živi pri tožencu, kaže, da so lahko razlogi za nevzdržnost zakonske zveze tudi na tožničini strani. Pritožba je utemeljena. Dejstvo, da je tožnica v delovnem razmerju ter da prejema plačo, samo po sebi še ne izključuje pravice do preživnine.

Določba 81. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih daje namreč to pravico tudi delno nepreskrbljenemu zakoncu. Kdaj gre za delno nepreskrbljenost, pa je dejansko vprašanje, ki je odvisno od različnih dejavnikov. Med te sodi zlasti ugotovitev, ali ima zakonec sredstva za življenje in kolikšna so, oziroma kolikšni so njegovi dohodki. Na drugi strani pa je treba ugotoviti raven zadovoljevanja življenjskih potreb, ki ustreza materialnim možnostim, katere sta imela zakonca v času zakonske skupnosti in kakršne bi lahko imela tudi v naprej, če zakonska zveza ne bi bila razvezana.

Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo višino tožničine plače, ni pa ugotavljalo ravni zadovoljevanja življenjskih potreb zakoncev, zlasti, ali bi nadaljnje življenje v skupnosti s tožencem tožnici zagotavljalo višjo življenjsko raven, kot si jo po razvezi zagotavlja sama s svojo plačo. Prav tako ni ugotavljalo toženčevega premoženjskega položaja po razvezi, kamor pa poleg premoženja in dohodkov vsekakor sodijo tudi izdatki za lastno preživljanje. Ker je torej dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odst. 370.

čl. ZPP). Napotki za nadaljnje delo so dani že v prejšnjem odstavku. Poleg plač obeh strank naj sodišče prve stopnje ugotovi tudi življenjsko raven obeh strank pred razvezo in toženčeve preživninske možnosti, ki pa so odvisne ne le od dohodkov, temveč tudi od izdatkov za lastno preživljanje. Kar zadeva ugotavljanje vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze pa velja reči, da pritožbeno sodišče zaenkrat (glede na sedanje stanje stvari) nima pomislekov v ugotovitve sodišča prve stopnje, saj temeljijo zlasti tudi na neposrednem vtisu.

Sicer pa so vzroki za nevzdržnost zakonske zveze pri odločanju o preživnini razvezanemu zakoncu pomembni le tedaj, ko bi preživnino zahteval zakonec, ki je povzročil nevzdržnost zakonske zveze (npr. zaradi grobega in grdega ravnanja z drugim zakoncem), tako da bi bila preživnina za drugega zakonca očitno krivična.