Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sodba Kp 999/93 ECLI:SI:VSLJ:1993:KP.999.93 KI-generiert

Appeal dismissed for falsifying driving ban; court upheld prison term as only available penalty for document forgery.

Geschäftsnummer VSL sodba Kp 999/93
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The court dismissed the defense's appeal against a conditional prison sentence for falsifying a driving ban. The defendant forged a driving prohibition that was already in effect, arguing for a lighter penalty without providing a specific alternative. The court rejected this because the only statutory penalty for document forgery is imprisonment, making the first-instance sentence the mildest legally possible option.

Legislator-Regeste

KI-generiert

1. odstavka 98. člena ZKP; 1. odstavka 186. člena KZ RS: When the first-instance court imposes the mildest statutory penalty available for a crime, an appeal for a lighter sentence is inadmissible if no other statutory penalty exists.

Schlagwörter

KI-generiert
falsifying driving ban document forgery penalty conditional imprisonment statutory minimum penalty inadmissible appeal ZKP procedural costs KZ RS criminal code Streichung von der Wahlliste

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
1. odstavka 98. člena ZKP
Na podlagi 1. odstavka 98. člena ZKP je obtoženec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka kot povprečnino v višini 5.000,00 SIT.
3. ostavku 186. člena KZ RS
člena KZ SFRJ mu je sodišče prve stopnje izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po 3. ostavku 186. člena KZ RS določilo kazen štirih mesecev zapora, izvršitev pa odložilo za preizkusno dobo dveh let.
52. člena KZ SFRJ
Na podlagi 52. člena KZ SFRJ mu je sodišče prve stopnje izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po 3.
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba zagovornika obtoženega se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Na podlagi 1. odstavka 98. člena ZKP je obtoženec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka kot povprečnino v višini 5.000,00 SIT.

[JEDRO]

Obtoženec je izbrisal iz svojega vozniškega dovoljenja vpisano prepoved vožnje motornega vozila, izrečeno v postopku sodnika za prekrške, in ga še dalje uporabljal. Zagovornik v pogojni obsodbi predlaga milejšo sankcijo, ne da bi podal konkreten predlog. Ne glede na takšno pomanjkljivost je bila pritožba zavrnjena, ker je bilo ocenjeno, da je sankcija ustrezna.

[OBRAZLOŽITEV]

Z navedeno sodbo je bil obtoženi spoznan za krivega kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku v zvezi s 3. odstavkom 186. člena KZ RS. Na podlagi 52. člena KZ SFRJ mu je sodišče prve stopnje izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po 3. ostavku 186. člena KZ RS določilo kazen štirih mesecev zapora, izvršitev pa odložilo za preizkusno dobo dveh let. Sklicujoč se na določilo 1. odstavka 98. člena ZKP je obtožencu naložilo v plačilo tudi stroške kazenskega postopka, ki jih je odmerilo na 2.500,00 SIT.

Zoper sodbo se je pritožil obtoženčev zagovornik zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagal, da sodišče druge stopnje obtožencu izreče milejšo kazensko sankcijo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ne navaja nobenih tehtnih razlogov, zaradi katerih bi bila omilitev izrečne kazenske sankcije utemeljena. Dejstvo, da je v času odkritja kaznivega dejanja dne 15.11.1992, obtožencu že potekla prepoved vožnje, ki jo je bil izbrisal iz svojega vozniškega dovoljenja (veljala je od 10.5.1991 do 10.8.1991), ne zmanjšuje obtoženčeve kazenske odgovornosti, niti ne vpliva na moralno zavržnost njegovega dejanja. Neizpodbitno dejstvo je, da je obtoženec predrugačil svoje vozniško dovoljenje v času, ko je omenjena prepoved vožnje motornega vozila kategorija "B" veljala in jo je obtoženec tudi predrugačil z namenom, da jo, po potrebi, v tem času kot takšno tudi uporabi. Da je bilo njegovo dejanje odkrito šele po preteku veljavnosti prepovedi, pa v ničemer ne vpliva na težo njegovega dejanja, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin.

Pa tudi, če bi razlogi za omilitev bili, sodišče druge stopnje v konkretnem primeru ne more izreči milejše kazenske sankcije, kot to zahteva zagovornik. Za kaznivo dejanje ponarejanja listin je predpisana zaporana kazen do petih let. S tem, ko je sodišče prve stopnje obtožencu izreklo pogojno kazen, je pravzaprav že izreklo milejšo vrsto kazenske sankcije. Ker denarna kazen, ki bi se obtožencu morda zdela blažja, KZ RS za kaznivo dejanje ponarejanja listin ne predvideva, ravno tako pa glede na višino zagrožene kazni ne pride v poštev tudi sodni opomin, medtem ko druge, milejše vrste kazenske sankcije, ki bi jo bilo mogoče izrekati samostojno KZ RS ne pozna, si sodišče druge stopnje ne prestavlja, kakšno milejšo vrsto kazenske sankcije je zagovornik pravzaprav imel v mislih.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčevega zagovornika kot neutemeljno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker obtoženec s pritožbo ni uspel, je dolžna povrniti stroške pritožbena postopka v višini 5.000,00 SIT. Pri določanju višine povprečnine je sodišče druge stopnje upoštevalo obtoženčeve premoženjske razmere in zahtevnost pritožbenega postopka.