Court dismisses appeal against enforcement objection rejection due to lack of legal basis for demanding extra document copies.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe first-instance court rejected the debtor's objection to an enforcement decision based on a single copy, prompting the debtor's appeal. The debtor argued this was a formalistic privilege, noting they could easily obtain a second copy. The appellate court ruled that since the objection was against a decision based on a certified document, the court was not legally required to serve the opposing party, thus lacking grounds to demand an additional copy. Consequently, the court set aside the first-instance decision and remanded the case for further proceedings.
Legislator-Regeste
KI-generiert53. in 54. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; 106. člen Zakona o postopku pri izvršbe in zavarovanju: When a court decision is based on a certified document, the court is not obligated to serve the opposing party, and therefore cannot demand an additional copy of the objection from the applicant without legal justification.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Pritožbi dolžnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.
[JEDRO]
Ker sodišče ugovora ni bilo dolžno posredovati v odgovor upniku, tudi ni imelo podlage zahtevati od vložnika še en izvod ugovora, kar pomeni, da je brez zakonitega razloga pritožnika pozivalo na dopolnitev vloge.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor dolžnika. Ugotovilo je, da je ta ugovor vložil le v enem izvodu in da kljub pozivu po 5. odst. 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišču ni predložil še en izvod ugovora.
Zoper ta sklep se je pritožil dolžnik, ki v pritožbi navaja, da gre v obravnavanem primeru za goli formalizem sodišča in za popolno privilegiranje ene strani. Tožnik bi si, četudi je ugovor res vložil le v eni kopiji, zlahka pridobil kopijo ugovora.
Pritožba dolžnika je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru dolžnik vložil ugovor zoper sklep izdan na podlagi verodostojne listine. Za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa veljajo določbe 53. in 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) s tem, da znaša v meničnih in čekovnih sporih rok za ugovor tri dni. To pa pomeni, da v postopku z ugovorom proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne velja določba 57. člena ZIZ (o obveznem vročanju ugovora dolžnika upniku), razen kadar dolžnik sklep o izvršbi izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, kar pa ne velja za obravnavani primer.
Le vloge, ki jih mora sodišče vročiti nasprotni stranki, mora vložnik vložiti v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko (106. čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ). Ker v obravnavanem primeru sodišče ugovora ni bilo dolžno posredovati v odgovor upniku, tudi ni imelo podlage zahtevati od vložnika še en izvod ugovora, kar pomeni, da je brez zakonitega in s tem utemeljenega razloga pritožnika pozivalo na dopolnitev vloge. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.
Pri nadaljnjem odločanju pa bo moralo sodišče odločiti o utemeljenosti vloženega ugovora.