Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSK sodba I Cpg 126/2005 ECLI:SI:VSKP:2005:I.CPG.126.2005 KI-generiert

Appellant wins appeal; court allows claim for title registration when deed is missing but debt exists.

Geschäftsnummer VSK sodba I Cpg 126/2005
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court reversed the first-instance judgment, granting the appellant's claim against the second defendant for a certificate of title. Although the second defendant admitted a sale contract existed with a third party, she lacked the original deed, which the first court incorrectly treated as a bar to registration. The court held that the absence of the deed, rather than the existence of the contract, triggers the specific statutory remedy allowing the creditor to sue for title registration under the Enforcement and Security Act.

Legislator-Regeste

KI-generiert

3. odst. 168. člena ZIZ; 5. odst. 168. člena ZIZ: If a creditor lacks the deed necessary to register a debtor's property right, they may file a suit to compel registration, regardless of whether the debtor holds the original contract.

Schlagwörter

KI-generiert
Enforcement and Security Act title registration missing deed property right creditor's remedy land registry enforcement procedure Verzugskosten

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izreku pod točko II 1. in 3. odstavek s p r e m e n i tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku tožeče stranke, po katerem je druga tožena stranka dolžna v roku 15 dni izstaviti tožeči stranki listino, s katero dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini, pisarna v izmeri 18,77 m2, od česar predstavljajo pisarno 14,40 m2 ter hodnik in sanitarije 4,37 m2 z oznako PP2 v 1. nadstropju označeno s sivo barvo, na naslovu E., vpisano v podvložku št. 1986/15 k.o. N. na parc. št. 613/1 in 609/3 k.o. N. v korist in na ime tretje tožene stranke N. do celote in je druga tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka na prvi stopnji v znesku 67.320,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.12.2004 dalje do plačila in stroške pritožbenega postopka v znesku 42.075,00 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.12.2005 dalje do plačila.

[JEDRO]

Po 3. odst. 168. člena ZIZ mora upnik v primeru, če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, po 5. odst. 168. člena ZIZ pa v primeru, ko upnik take listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Samo dejstvo, da je sicer bila med drugo in tretjo toženo stranko nesporno sklenjena prodajna pogodba glede nepremičnine, da pa z notarsko overjeno pogodbo druga tožena stranka ne razpolaga, ker jo je izročila tretji toženi, ne more odvzeti tožeči stranki pravice, ki ji jo daje 5. odst. 168. člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje, po tem, ko je izdalo sodbo na podlagi pripoznave zoper prvo toženo stranko, zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper drugo toženo stranko, obenem pa je glede pravdnih stroškov odločilo, da jih je dolžna tožeča stranka povrniti drugi toženi v znesku 122.873,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila vse v roku 15 dni.

Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka po državnem pravobranilcu in sicer v zavrnilnem delu, ki se nanaša na drugo toženo stranko, ter v sklepu o stroških v delu, s katerim je tožeči stranki naloženo plačilo stroškov drugi toženi stranki, in to iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku zoper drugo toženo stranko ugodi in drugi toženi stranki naloži tudi plačilo stroškov postopka tožeče stranke. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in zato tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zahtevek tožeče stranke zoper drugo toženo stranko zavrnilo z argumentom, da je druga tožena stranka z dopisom z dne 20.3.2002 izkazala, da original notarsko overjene prodajne pogodbe, sklenjene med njo in tretjo toženo stranko sicer obstaja, vendar pa s tem originalom ne razpolaga druga tožena stranka, ker ga je dne 5.2.2002 poslala kupcu, to je tretji toženi stranki in o tem obvestila tožnika še pred vložitvijo tožbe. Taka odločitev pa je v nasprotju z določilom 5. odst. 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki daje upniku možnost, s tožbo zahtevati vpis lastninske pravice na dolžnika, če upnik listine nima. Take možnosti tožeči stranki ne more vzeti dejstvo, da je druga tožena stranka notarsko overjeno prodajno pogodbo izročila tretji toženi stranki in da torej s to listino sama ne razpolaga. Le z tožbo kot jo je tožeča stranka vložila, lahko doseže položaj, ki ga izrecno urejata 3. in 4. odst. 168. člena ZIZ.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Po mnenju pritožbenega sodišča je sicer sodišče prve stopnje glede bistvenih okolnosti spora dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in tudi ni zagrešilo nobene kršitve v postopku, ki bi jo bilo potrebno upoštevati po uradni dolžnosti, kot tudi ne kršitve v postopku, na katere se posplošeno sklicuje tožeča stranka v svoji pritožbi, je pa na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo. Po 3. odst. 168. člena ZIZ mora upnik v primeru, če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, po 5. odst. 168. člena ZIZ pa v primeru, ko upnik take listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Prav za tak primer gre v konkretni zadevi. Samo dejstvo, da je sicer bila med drugo in tretjo toženo stranko nesporno sklenjena prodajna pogodba glede nepremičnine, da pa z notarsko overjeno pogodbo druga tožena stranka ne razpolaga, ker jo je izročila tretji toženi, ne more odvzeti tožeči stranki pravice, ki ji jo daje 5. odst. 168. člena ZIZ. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano sodbo po 4. točki 358. člena ZPP spremenilo, tako da je tožbenemu zahtevku tožeče stranke zoper drugo toženo stranko ugodilo.

Glede na to, da je tožeča stranka v pravdi zoper drugo toženo stranko uspela, ji mora v skladu z 1. odst. 154. člena ZPP druga tožena stranka povrniti stroške pravdnega postopka, nastale na prvi stopnji, prav tako pa tudi stroške pritožbenega postopka. Pri tem so tako stroški postopka na prvi stopnji kot stroški pritožbenega postopka odmerjeni v skladu z tarifo za odvetniške storitve.