Appeal dismissed: Creditor's documents alone do not require debtor to cite specific facts reducing debt under ZIZ.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe High Court in Koper dismissed the debtor's appeal against a first-instance court's rejection of an enforcement objection. The debtor argued that submitting his own business records constituted a valid objection under the Enforcement and Security Act, claiming the court unfairly ignored his evidence. The court ruled that merely presenting documents is insufficient; the debtor must explicitly state factual reasons why the debt is actually lower than claimed.
Legislator-Regeste
KI-generiert2. odst. 61. čl. ZIZ; 2. tč. 365. čl. ZPP: An objection to enforcement based on a debtor's own documents is valid only if the debtor articulates specific facts demonstrating the debt is factually reduced, not merely by submitting the documents themselves.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Pritožba dolžnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sklicevanje dolžnika v ugovoru na lastne poslovne listine oz. na lastno kartico odprtih postavk v obravnavanem primeru ne pomeni takšnega dejstva, o katerem je govora v 2. odst. 61. čl. ZIZ, saj dolžnik ni hkrati zatrjeval, kaj je razlog, da naj bi bil njegov dolg dejansko nižji od zneska, ki ga izterjuje upnik. V ZIZ ni osnove za stališče, da bi se dolžnik sam upnikovi terjatvi, temelječi na verodostojni listini, lahko uspešno zoperstavil zgolj s predložitvijo svoje verodostojne listine, ampak mora navajati dejstva v smeri, da je njegova obveznost do upnika dejansko manjša.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 3.2.2006, ker je ugotovilo, da ni obrazložen.
Proti navedenemu sklepu je dolžnik vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal njegovo razveljavitev. Meni, da je ugovor v smislu zakonske določbe utemeljen, saj je v njem navedel dejstva, s katerimi zavrača sklep o izvršbi, vendar pa sodišče njegovih navedb ni smatralo za verodostojna dejstva in njegovih listin ni upoštevalo kot verodostojne listine, ampak je upoštevalo le upnikov predlog, ki temelji na njegovih listinah. Sodišče s tem, ko prisluhne argumentom samo ene stranke, drugi stranki pa ne, drugo stranko postavlja v podrejen položaj.
Pritožba dolžnika ni utemeljena.
Ugovor, ki je vložen zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je obrazložen takrat, ko dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Sklicevanje dolžnika v ugovoru na lastne poslovne listine oz. na lastno kartico odprtih postavk na dan 28.2.2006 v obravnavanem primeru ne pomeni takšnega dejstva, o katerem je govora v 2. odst. 61. čl. ZIZ, saj dolžnik ni hkrati zatrjeval, kaj je razlog, da naj bi bil njegov dolg dejansko nižji od zneska, ki ga izterjuje upnik (ali je napr. delno poravnan ipd.). V ZIZ pa ni osnove za stališče, ki ga dolžnik zastopa v pritožbi, in sicer, da bi se sam upnikovi terjatvi, temelječi na verodostojni listini, lahko uspešno zoperstavil zgolj s predložitvijo svoje verodostojne listine, ampak mora navajati dejstva v smeri, da je njegova obveznost do upnika dejansko manjša.
Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.