Appeal dismissed; debtor failed to rebut public document presumption without expert handwriting analysis.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe appeal court rejected the debtor's request to annul the enforcement order and dismissed the appeal against the first-instance judgment. The debtor claimed the signature on the return receipt was not his or his family member's and argued that witness testimony should suffice to disprove the document's authenticity. The court ruled that witness testimony is inadequate for proving the falsity of a public document and that the debtor failed to propose a handwriting expert examination, which was the only suitable evidence to rebut the legal presumption of authenticity.
Legislator-Regeste
KI-generiert1. odst. 224. člena ZPP; 7. odst. 149. člena ZPP: A public document creates a rebuttable presumption of authenticity that the opposing party must disprove by proposing appropriate evidence, such as a handwriting expert examination, rather than merely alleging the signature is false or requesting witness testimony.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertZitierte Rechtsprechung
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišče prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnik je za ugotavljanje dejstva, da podpis na povratnici sklepa o
izvršbi ni ne njegov ne od katerega od njegovih družinskih članov
predlagal zaslišanje strank. Takšen dokaz pa tudi po presoji
pritožbenega sodišča ni primeren za dokazovanje, čigav je oziroma ni
nečitljiv podpis na povratnici. Dolžnik ob predlaganju tega dokaza
namreč ni navedel nobenih posebnih okoliščin, iz katerih bi bilo
mogoče zaključiti, da je tudi on sam zmožen ugotavljati identiteto
podpisa oziroma da ima za to ustrezna znanja. Ob navedenem bi bil
primeren dokaz za ugotavljanje resničnosti dolžnikovih navedb
predvsem dokaz z izvedencem grafologom. Izvedbe tega dokaza pa
dolžnik v tem postopku ni predlagal.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se
predlog dolžnika V. S. K. za razveljavitev potrdila o izvršljivosti
sklepa o izvršbi zavrne, da se ugovor tega dolžnika zoper sklep o
izvršbi zavrže ter da se ugovor tega dolžnika o dodatni izvršbi
zavrne.
Zoper navedeni sklep se je pritožil drugi dolžnik V. S. K.. V
pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep neutemeljen in nepravilen.
Pravi, da je zatrjeval, da podpis na povratnici pripeti k sklepu o
izvršbi ni njegov. niti od koga od njegovih družinskih članov ter da
mu sklep o izvršbi z dne 23.12.1994 sploh ni bil vročen oziroma mu ni
bil pravilno vročen. Vendar pa meni, da v tej fazi postopka kaj
drugega tudi ni mogel storiti, saj je za to, da teče zoper njega
izvršilni postopek zvedel šele, ko je prejel sklep o dodatni izvršbi
z dne 1.7.2005. Pravi tudi, da je kot dokaz o njegovih navedbah
predlagal zaslišanje obeh strank, tako dolžnika, ki bi vedel
pojasniti zakaj predmetni podpis na povratnici ni njegov, kot tudi
upnika, ki bi na njegovo zatrjevanje moral izkazati, da je podpis
njegov. Tako upnik kot dolžnik pa sta v primeru izpovedovanja
zavezana k podajanju resnične izpovedi, saj je krivo pričanje kaznivo
dejanje po 2. odst. 289. člena KZ. Ker gre za dokazovanje negativnega
dejstva, bi bilo v konkretnem primeru potrebno uporabiti pravila o
obrnjenem dokaznem bremenu po 214. členu ZPP. V nasprotnem bi lahko v
podobnih primerih prišlo do hudih zlorab, saj bi zgolj nekakšen
podpis na povratnici za dolžnika imel hude in nepopravljive
posledice. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in
izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v
novo odločanje.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je vročilnica javna
listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej navedeno (1.
odst. 224. člena ZPP - Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno
besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004; prim. tudi sklep Vrhovnega
sodišča RS II Ips 451/2003 z dne 15.1.2004). Gre za izpodbojno
domnevo, katere resničnost bi moral izpodbiti dolžnik, in sicer ne le
z zatrjevanji ampak tudi s predlaganjem ustreznih dokazov (7. odst.
149. člena ZPP). Dolžnik je za ugotavljanje dejstva, da podpis na
povratnici sklepa o izvršbi ni ne njegov, ne od katerega od njegovih
družinskih članov, predlagal zaslišanje strank. Takšen dokaz pa tudi
po presoji pritožbenega sodišča ni primeren za dokazovanje, čigav je
oziroma ni nečitljiv podpis na povratnici. Dolžnik ob predlaganju
tega dokaza namreč ni navedel nobenih posebnih okoliščin, iz katerih
bi bilo mogoče zaključiti, da je tudi on sam zmožen ugotavljati
identiteto podpisa oziroma da ima za to ustrezna znanja. Ob navedenem
bi bil primeren dokaz za ugotavljanje resničnosti dolžnikovih navedb
predvsem dokaz z izvedencem grafologom. Izvedbe tega dokaza pa
dolžnik v tem postopku ni predlagal. Ker tako dolžnik domneve iz 1.
odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (Zakon o izvršbi in
zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 40/2004)
v ugovoru z dne 22.7.2005 ni uspel izpodbiti, je sodišče prve stopnje
pravilno določilo, da se njegov predlog za razveljavitev potrdila o
izvršljivosti sklepa o izvršbi zavrne ter da se njegov ugovor zoper
sklep o izvršbi kot prepozen zavrže (3. odst. 9. člena ZIZ). Sklep o
izvršbi je namreč dolžnik prejel že 27.6.2000, ugovor zoper sklep o
izvršbi pa je podal šele dne 22.7.2005 skupaj z ugovorom zoper sklep
o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 1.7.2005.
Ker dolžnik v pritožbi ne navaja nobenih pritožbenih razlogov, ki se
nanašajo na nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom oziroma
na odločitev sodišča prve stopnje o tem, da se zavrne tudi njegov
ugovor zoper sklep o dodatni izvršbi, in ker tudi niso podani
razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2.
odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi
določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in
potrdilo sklep sodišča prve stopnje.