Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sklep III Cp 2214/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.2214.2005 KI-generiert

Appeal dismissed; debtor's lack of assets claim insufficient without specific legal grounds under ZIZ.

Geschäftsnummer VSL sklep III Cp 2214/2005
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The High Court dismissed the debtor's appeal, upholding the first-instance court's rejection of her objection to enforcement. The debtor argued she had no assets and was unemployed, but the court found her objection lacked the required legal reasoning under Article 53 of the Enforcement Act. Since she merely repeated her claim without citing specific legal grounds or evidence to stop the enforcement, the objection was deemed unfounded and the appeal was rejected.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 53(2) of the Enforcement Act; Article 55 of the Enforcement Act; A debtor's objection to enforcement must be reasoned and cite specific legal grounds; mere assertions of lack of assets without legal basis or evidence do not constitute a valid objection.

Schlagwörter

KI-generiert
Enforcement Act objection to enforcement lack of assets legal reasoning requirement unfounded objection enforcement proceedings debtor's defense

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 53(2) of the Enforcement Act
Article 55 of the Enforcement Act
Article 169 of the Civil Procedure Act
Article 15 of the Enforcement Act
Article 365(1) point 1 of the Civil Procedure Act
Article 353 of the Civil Procedure Act
Article 366 of the Civil Procedure Act

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Po določbi 2. odstavka 53. člena ZIZ mora biti vsak dolžnikov ugovor

zoper sklep o izvršbi obrazložen. Takšni procesni zahtevi pa je

zadoščeno, če dolžnik v ugovoru navede takšne trditve, ki bi lahko

preprečile predlagano izvršbo in za svoje trditve predlaga dokaze, s

katerimi se takšne trditve lahko izkažejo kot resnične. V nasprotnem

primeru se šteje ugovor za neutemeljen. Dolžnica je v ugovoru

navajala le to, da nima nobenega premoženja, na katerega bi se lahko

seglo z izvršbo.

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljen

(neobrazložen) ugovor dolžnice.

Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnica. Sklicuje se na svoje

socialno in premoženjsko stanje. Poudarja, da nima premoženja in da

je brez zaposlitve. Za zaposlitev nima možnosti, ker je prestara.

Dobiva le minimalno nadomestilo. Prosi, da se ji obrazloži 53. člen

ZIZ. Obrazloži naj se ji tudi, kakšno dokumentacijo potrebuje za

oprostitev plačila sodnih taks.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 53. člena ZIZ mora biti vsak dolžnikov ugovor

zoper sklep o izvršbi obrazložen. Takšni procesni zahtevi pa je

zadoščeno, če dolžnik v ugovoru navede takšne trditve, ki bi lahko

preprečile predlagano izvršbo in za svoje trditve predlaga dokaze, s

katerimi se takšne trditve lahko izkažejo kot resnične. V nasprotnem

primeru se šteje ugovor za neutemeljen. Dolžnica je v ugovoru

navajala le to, da nima nobenega premoženja, na katerega bi se lahko

seglo z izvršbo. Takšne njene trditve so bile demantirane že na

podlagi dejstva, da je upnik predlogu za izvršbo priložil tudi

zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da je dolžnica

solastnica do ene tretjine nepremičnine - vl.štev. ... k.o. Kočevje,

predlagal pa je tudi poizvedbe pri KDD o morebitnih dolžničinih

nematerializiranih vrednostnih papirjih v centralnem registru.

Dolžničine trditve v ugovoru pa tudi ne predstavljajo kakšnega

ugovornega razloga iz 55. člena ZIZ, s katerimi bi lahko dolžnica v

konkretnem primeru dosegla razveljavitev sklepa o izvršbi oziroma

njeno ustavitev. To pomeni, da dolžnica v ugovoru ni navajala pravno

relevantnih dejstev, s katerimi bi lahko dosegla razveljavitev sklepa

o izvršbi. Če se bo namreč v nadaljevanju izvršilnega postopka res

izkazalo, da dolžnica nima nobenega premoženja, na katerega bi bilo

še mogoče seči z izvršbo, oziroma tudi ni oziroma ne bo pridobila

kakšnega novega premoženja, bo pač izvršba upnika neuspešna in se

upnik v tem izvršilnem postopku ne bo mogel poplačati za svojo

terjatev. Ne predstavljajo pa dolžničine trditve, ki jih ponavlja

tudi v pritožbi, ovire za nadaljevanje te izvršbe na podlagi

aktivnosti sodišča v zvezi z upnikovimi predlogi za poizvedbe o

dolžničinem premoženju (glej že zgoraj omenjeni upnikov predlog za

poizvedbe pri KDD o morebitnih dolžničinih vrednostnih papirjih),

oziroma ustreznimi upnikovimi aktivnostmi pri iskanju morebitnega

dolžničinega premoženja.

Sodišče prve stopnje je torej ob povedanem pravilno odločilo, da je

dolžničin ugovor neutemeljen (neobrazložen) in ga je kot takšnega

zavrnilo. Pritožbeno sodišče je ob povedanem moralo pritožbo zavrniti

in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 1. odstavka 365.člena ZPP v

zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

O dolžničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa bo

odločalo sodišče prve stopnje, ki bo dolžnico tudi podučilo, kakšne

listine mora predložiti za utemeljitev svojega predloga (člen 169 ZPP

v zvezi s 15. členom ZIZ).