Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep II Ips 506/96 ECLI:SI:VSRS:1996:II.IPS.506.96 KI-generiert

Appeal dismissed because plaintiff failed to state claim value, violating procedural rules for non-monetary claims.

Geschäftsnummer Sklep II Ips 506/96
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court dismissed the appeal against a first-instance judgment regarding property rights and rent. The plaintiff filed multiple claims, including a request for rent payment, which the court deemed separate from the main property dispute. The court ruled that because the primary claims were non-monetary, the plaintiff was legally required to specify the value of the disputed subject matter to qualify for an appeal.

Legislator-Regeste

KI-generiert

ZPP 186. odst. 2; ZPP 382. odst. 2: In non-monetary claims where the appeal is sought, the plaintiff must state the value of the disputed subject matter in the complaint to secure the right to appeal.

Schlagwörter

KI-generiert
procedural requirement value of disputed subject non-monetary claim right to appeal objective cumulation supreme court review ZPP procedural law Revisionsgründe

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
ZPP 186. odst. 2
ZPP 382. odst. 2
ZPP 389. odst. 2
ZPP 392.
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Tožeča stranka je v tožbi postavila več zahtevkov: poleg dveh že opisanih še zahtevek za plačilo najemnine. S tem je posegla po zakonski možnosti združevanja zahtevkov po prvem odstavku 188. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Kadar gre za takšno združevanje zahtevkov (za njihovo objektivno kumulacijo), pomeni da gre za samostojne zahtevke, ki pa jih sme sodišče obravnavati združeno, kadar to dovoljuje zakon. Vendar gre za samostojne zahtevke in tako je tudi potrebno presojati dovoljenost revizije za vsakega med njimi. Pri prvih dveh zahtevkih, odločitev o njiju pa je predmet tega revizijskega postopka, gre za nedenarna zahtevka. V takšnem primeru mora tožnik, če naj si zagotovi pravico do revizije, v tožbi navesti (drugi odstavek 186. člena ZPP) vrednost spornega predmeta.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je med drugim razsodilo (v izreku pod I.A) 1. in 2.), da se zavrneta tožbena zahtevka, po katerih naj se darilna pogodba, sklenjena med tožnikom in prvim tožencem, in darilna pogodba sklenjena med tožencema, razvežeta ter tožencema naloži, naj preneseta na tožnika lastninsko pravico na nepremičninah, vpisanih v vl.št. 648 k.o. M. Na pritožbo tožeče stranke je višje sodišče med drugim odločilo (v drugem odstavku izreka), da se njen del, s katerim izpodbija opisano odločitev, zavrne kot neutemeljen in v tem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Proti tej odločitvi vlaga revizijo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj vrhovno sodišče razveljavi obe sodbi.

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je v tožbi postavila več zahtevkov: poleg dveh že opisanih še zahtevek za plačilo najemnine. S tem je posegla po zakonski možnosti združevanja zahtevkov po prvem odstavku 188. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Kadar gre za takšno združevanje zahtevkov (za njihovo objektivno kumulacijo), pomeni da gre za samostojne zahtevke, ki pa jih sme sodišče obravnavati združeno, kadar to dovoljuje zakon. Vendar gre za samostojne zahtevke in tako je tudi potrebno presojati dovoljenost revizije za vsakega med njimi. Pri prvih dveh zahtevkih, odločitev o njiju pa je predmet tega revizijskega postopka, gre za nedenarna zahtevka.

V takšnem primeru mora tožnik, če naj si zagotovi pravico do revizije, v tožbi navesti (drugi odstavek 186. člena ZPP) vrednost spornega predmeta (VSP), kajti revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na izročitev stvari (drugi odstavek 382. člena ZPP) ali v katerih se ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve (tretji odstavek tega člena), če (v obeh primerih) VSP ne presega določenega zneska. Ker tožeča stranka VSP ni navedla ne v tožbi, ne pozneje do trenutka, ko bi to še lahko storila, si pravice do revizije ni zagotovila.

Ker jo je tako vložila zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (drugi odstavek 389. člena ZPP), jo je moralo sodišče zavreči (392. člen ZPP).