Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSK sklep I Cp 1231/2004 ECLI:SI:VSKP:2006:I.CP.1231.2004 KI-generiert

Appeal dismissed: Sister lacks standing to challenge birth certificate paternity via transfer of justice.

Geschäftsnummer VSK sklep I Cp 1231/2004
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court dismissed the appeal by a sister challenging the inheritance of her deceased brother's estate based on disputed paternity. While the lower court correctly identified her potential standing as a legal heir, the appeal failed because the law does not grant her active legitimacy to contest the paternity recorded on the birth certificate. Consequently, the court ruled that a transfer of justice would not achieve the desired result of overturning the established paternity.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o dedovanju; Zakon o sodnem postopku: A sibling of the deceased lacks active legitimacy to challenge the paternity recorded on a birth certificate via transfer of justice, as the law restricts such claims to the presumed father, the mother, the child, or those claiming to be the father.

Schlagwörter

KI-generiert
active legitimacy transfer of justice birth certificate paternity sibling standing inheritance dispute Zakon o dedovanju Zakon o sodnem postopku bisheriger Rechtsstatus

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
1. točka 2. odst. 210. člena Zakona o dedovanju
15. člen Zakona o dedovanju
2. točka 365. člena ZPP
Pritožbeno sodišče je glede na povedano zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163.
163. člen ZD
ZZDR
To pravico namreč ZZDR daje le domnevnemu očetu otroka, materi otroka, otroku in tistemu, ki misli, da je oče otroka.
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V morebitni pravdi ne bi mogla izpodbiti očetovstva izkazanega s podatki rojstnega lista, ker ji zakon aktivne legitimacije za tako tožbo ne daje. Napotitev na pravdo zato v obravnavanem primeru za tožnico ne bi prinesla želenega rezultata.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da zapuščino po pokojnem N.D., ki obsega nepremičnino, vpisano v vložku št. 1532/4 k.o. Š., deduje na podlagi zakona njegova hči T. M..

Zoper sklep se pritožuje J. D. po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da se je udeleževala postopka kot sestra zapustnika in kot njegova upnica. Prekinitev postopka je predlagala zato, da se ji omogoči v pravdi dokazati, da T. M. ni pokojnikova hčerka in torej ni dedinja. To dalje pomeni, da bi morali dedovati drugi dediči, vključno s pritožnico. Zato ima pravni interes izpodbijati sklep o dedovanju. Ker gre za spor o tem, kdo je dedič, bi sodišče moralo postopek prekiniti in pritožnico napotiti na pravdo oz. ji v tem svojstvu priznati položaj stranke zapuščinskega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica, ki je zapustnikova sestra, je dedinja drugega dednega reda. V postopku je zatrjevala, da T. M. ni zapustnikova hčerka in zato ni dedinja. Take trditve načeloma predstavljajo razlog za prekinitev postopka in napotitev na pravdo po 1. točki 2. odst. 210. člena Zakona o dedovanju, ker gre med dediči za spor o takem razmerju določenega dediča do zapustnika, ki je podlaga za dedovanje po zakonu. Zapustnikova sestra je namreč potencialna dedinja po 15. členu Zakona o dedovanju. Zato stališče prvostopenjskega sodišča, da J. D. nima lastnosti stranke v tem postopku in zato tudi ni podlage za njeno napotitev na pravdo, ni pravilna, saj se v postopku ni sklicevala le na to, da je upnica zapustnika, temveč da je tudi zakonita dedinja.

Ne glede na navedeno pa je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje iz naslednjega razloga. V morebitni pravdi namreč J. D. ne bi mogla izpodbiti očetovstva N. D., izkazanega s podatki rojstnega lista, ker ji zakon aktivne legitimacije za tako tožbo ne daje. To pravico namreč ZZDR daje le domnevnemu očetu otroka, materi otroka, otroku in tistemu, ki misli, da je oče otroka. Napotitev na pravdo zato v obravnavanem primeru za tožnico ne bi prinesla želenega rezultata. Pritožbeno sodišče je glede na povedano zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).