Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSM sodba I Cp 1703/2004 ECLI:SI:VSMB:2006:I.CP.1703.2004 KI-generiert

Appeal dismissed; third-party assumption of debt creates joint liability with original debtor.

Geschäftsnummer VSM sodba I Cp 1703/2004
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance judgment that confirmed the debtor's liability. The appellant argued that a private debt assumption agreement between the creditor and a third party extinguished the original debtor's obligation. The court rejected this, ruling that the agreement was legally a 'step into the shoes' of the debt, creating joint and several liability rather than releasing the original debtor.

Legislator-Regeste

KI-generiert

446.1 ZOR; 451 ZOR: When a third party assumes a debt via a 'step into the shoes' agreement with the creditor, the original debtor remains liable, and the creditor may demand performance from either or both parties jointly and severally.

Schlagwörter

KI-generiert
step into shoes debt assumption joint and several liability obligations law third party liability private agreement creditor rights Restforderung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem obsodilnem delu

p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega

postopka.

[JEDRO]

Pri pristopu k dolgu pa stopi tretji v zavezo poleg dolžnika

in tako dolžnik ni prost obveznosti do upnika. To pa pomeni,

da lahko upnik terja izpolnitev od dolžnika ali tretjega ali

pa od obeh solidarno.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo,

da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v M. S., opr. št. ...

vzdrži v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna plačati

tožeči stranki znesek 43.528,00 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od posameznih zneskov, kot je podrobneje razvidno

iz izreka prvostopne sodbe ter ji povrniti za 12.700,00 SIT

izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

14.10.2002 dalje do plačila. V preostalem delu, in sicer

glede glavnice v višini 23.343,00 SIT pa je prvostopni sklep

o izvršbi razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek

zavrnilo.

Proti obsodilnemu delu prvostopne sodbe se je pritožila

tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega

postopka ter zmotne uporabe materialnega prava, s

pritožbenim predlogom na spremembo izpodbijanega dela

prvostopne sodbe tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke

v celoti zavrne, podrejeno pa predlaga razveljavitev

prvostopne sodbe v izpodbijanem obsegu.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče nima pomisleka v pravilnost ugotovitve

prvostopnega sodišča, da toženka tožeči stranki na podlagi

zavarovalne pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju

(polica štev. 10443274) ni poravnala 43.528,00 SIT s

pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih

zapadlih zneskov, kot je razvidno iz izreka prvostopne

sodbe. Sicer pa obstoju terjatve pritožba ne oporeka.

Pritožba nima prav, da toženka navedene terjatve ni zavezana

poravnati, ker je dogovor (izjava pod prilogo B2) med tožečo

stranko in Z. B. pravno opredeliti kot prevzem dolga, in

sicer kot privativni prevzem dolga, ki razreši obveznosti

prejšnjega dolžnika. Takemu pravnemu naziranju pritožbe ni

pritrditi, ker pri pogodbi o prevzemu dolga gre za pogodbo

med dolžnikom in prevzemnikom, v katero privoli upnik (prvi

odstavek 446. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).

Navedeni dogovor (priloga B2) pa ste sklenila upnik (tožeča

stranka) in tretji, to je Z. B. in tako v danem primeru ne

gre za pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je

privolil upnik, kot skuša prikazati pritožba. Predmetni

dogovor, kot materialno pravilno zaključuje že prvostopno

sodišče, je pravno opredeliti kot pristop k dolgu, torej za

pogodbo med upnikom (tožečo stranko) in tretjim (B. Z.), s

katero se tretji upniku zavezuje, da bo izpolnil upnikovo

terjatev do dolžnika (451. člen ZOR). Pri pristopu k dolgu

pa stopi tretji v zavezo poleg dolžnika in tako dolžnik ni

prost obveznosti do upnika. To pa pomeni, da lahko upnik

terja izpolnitev od dolžnika ali tretjega ali pa od obeh

solidarno.

Tako pa se pokažejo pritožbena izvajanja, da toženka ni

dolžna izpolniti obveznosti po navedeni zavarovalni pogodbi,

kot neutemeljena.

V zvezi s pritožbeno grajo odločbe o pravdnih stroških pa

pritožbeno sodišče le pripominja, da v izpodbijani sodbi

prvostopno sodišče odločbe o pravdnih stroških ni izdalo. V

izreku je le odločilo, da sklep o izvršbi ostane tudi v

veljavi glede povrnitve izvršilnih stroškov v višini

12.700,00 SIT. Res je, da v razlogih sodbe (list. štev. 4)

prvostopno sodišče omenja pravdne stroške, pri čemer pa gre

za očitan labsus sodišča, ker iz nadaljnjih razlogov izhaja,

da je sodišče presojalo izvršilne stroške.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je

razvidno iz izreka te sodbe (353. člen Zakona o pravdnem

postopku - ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje

stroške pritožbenega postopka.

Določbe ZOR je pritožbeno sodišče uporablilo v skladu s

sedaj veljavnim 1060. členom Obligacijskega zakonika - OZ.